[[Slika:Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred vojno.jpg|thumb|300px|Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno]]
'''Slovenska ljudska stranka''' ([[kratica]] '''SLS''') je bila [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]] 19. in 20. stoletja.
==Od ustanovitve stranke do propada Avstro-Ogrske==
Vrstica 9:
==V Jugoslaviji==
[[Slika:Volilni letak Slovenske ljudske stranke 1925.jpg|300px|thumb|Volilni letak stranke iz leta 1925]]
Leta [[1917]] je SLS v [[dunaj]]skem parlamentu odločilno vplivala na sprejetje [[Majniška deklaracija (1917)|"majniške deklaracije"]] s katero so poslanci zahtevali združitev vseh južnoslovanskih dežel monarhije pod habsburškim žezlom. Leta [[1917]] je vodstvo stranke prevzel [[Anton Korošec]], ki je odločilno vplival na preusmeritev stranke iz proslovenske v projugoslovansko stranko. Še pred zaključkom pogajanj o usodi Slovencev v habsburški monarhiji je Korošec leta [[1918]] podprl odcepitev Slovencev in [[Hrvati|Hrvatov]] od habsburške monarhije in ustanovitev [[Država Srbov, Hrvatov in Slovencev|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Leta [[1920]] se je stranka preimenovala nazaj v SLS. Zaradi programske spremembe, projugoslovanske usmeritve in vstopa v jugoslovansko vlado, pa tudi zaradi drugih konkurenčnih strank je SLS izgubila absolutno premoč. Iz predvojnih 87 % mandatov jih je na volitvah v konstituanto novembra 1920 osvojila samo 36 %. Zato je SLS spremenila usmeritev, izstopila iz jugoslovanske vlade in se začela zavzemati za večjo avtonomijo Slovencev v kraljevini SHS. Po večletnih neuspešnih prizadevanjih je SLS leta [[1927]] znova vstopila v jugoslovansko vlado in sklenila koalicijo s srbskimi radikalci, po srbskem atentatu na hrvaškega politika [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]] pa je leta [[1928]] Anton Korošec postal jugoslovanski premier, ker je bilo v zaostrenih političnih razmerah nemogoče, da bo ta položaj prevzel bodisi [[Srbi|Srb]] bodisi [[Hrvati|Hrvat]].
SLS je imela premiera le nekaj mesecev, ker je kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] poskušal politično krizo v državi razrešiti z uvedbo [[šestojanuarska diktatura|osebne diktature]]. Z njo je januarja [[1929]] razpustil parlament in prepovedal vse politične stranke, vključno s SLS. Zaradi zahtev po obnovitvi demokracije, večji slovenski avtonomiji in federalni ureditvi kraljevine Jugoslavije so aretirali prvake SLS in jih [[konfinacija|konfinirali]] v [[Bosna|Bosni]]. Po smrti kralja Aleksandra leta [[1934]] so se prvaki prepovedanih strank SLS, [[JMO]] in [[NRS]] dogovorili za skupni politični nastop z namenom prevzema državne oblasti. Ker je namreč ustava iz leta 1931 v imenu [[Jugoslovani|jugoslovanskega]] [[unitarizem|unitarizma]] dopuščala obstoj le vsedržavnih strank (takšnih, ki so lahko ob volitvah postavile kandidatne liste v vseh banovinah hkrati), so oblikovali novo skupno politično stranko [[JRZ]]. JRZ je bila za prepovedano SLS le sredstvo za ponovno možnost javnega političnega delovanja, podobno kot za prvake JMO in NRS. SZ okviru JRZ je namreč SLS spet prišla v beograjsko vlado in si ponovno pridobila oblast v Dravski banovini. SLS je tako v drugi polovici tridesetih let v Dravski banovini v resnici živela svoje avtonomno politično življenje kot t. i. [[Slovenski del Jugoslovanske radikalne zajednice|slovenski del JRZ]]. Na skupščinskih volitvah leta 1938 je SLS v preobleki t. i. slovenskega dela JRZ dobila 78,6 % vseh oddanih slovenskih volilnih glasov.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
