'''Bedjaničeve nagrade''' se podeljuje za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije od leta 1970 dalje. Nagrada se podeljuje v sodelovanju z ljubljansko in mariborsko univerzo ter Združenja slovenskih elektroenergetikov [https://www.cigre-cired.si/osnovne-informacije/priznanja/ CIGRÉ-CIRED] v čast [[Vratislav_Bedjanič|prof. dr. Vratislavu Bedjaniču]]. Nagrajena dela predstavljajo visoko raziskovalno in strokovno relevantnost ter uporabnost rezultatov in dosežkov v gospodarstvu. Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih.
Nagrade za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije se podeljujejo od leta 1970 dalje. V oseminštiridesetih letih podeljevanja je Nagrada pridobila ugledno prepoznavnost, povezano z imeni Iskre, ljubljanske in mariborske univerze ter Združenja slovenskih elektroenergetikov [https://www.cigre-cired.si/ CIGRÉ-CIRED]. V letu 2009 je sponzorstvo Nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov [https://www.cigre-cired.si/ CIGRÉ-CIRED] in v sodelovanju z obema slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno kontinuiteto.
Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane nagrade predstavljajo memorial prof. [[Vratislav_Bedjanič|Vratislavu Bedjaniču]]-ustanovitelju in direktorju prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Prof. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato leta 1940 imenovan za docenta na ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije: med drugim tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru. Na osnovi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomembnosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov je osebno sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov-TELA v Ljubljani. Od ustanovitve 29. junija 1949 jo je vodil kot poslovni in strokovni direktor celo desetletje do njegove prezgodnje smrti, ki ga je doletela na službeni poti. Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti, 15. decembra 1999 odkrit doprsni kip v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.
Z namenom, da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi vzpodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih sodelavcev, [[Anton Ogorelec|prof. dr. Antona Ogorelca]], leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati. Komisija, ki ji je v obdobju delovanja vse do leta 2012 predsedoval zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela poleg visoke raziskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Z letom 2013 je vodenje komisije prevzel dr. Zvonko Toroš. Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih.
