Deir el-Medina: Razlika med redakcijama

Pomembna najdba papirusov je iz 1840-ih v bližini vasi, številni predmeti pa so bili najdeni tudi v 19. stoletju. Arheološko najdišče je najprej resno izkopal Ernesto Schiaparelli med letoma 1905-1909, ko so odkrili velike količine [[Črepinje |črepinj]]. Francoska ekipa, ki jo je vodil Bernard Bruyère, je med letoma 1922-1951 izkopala celotno lokacijo, vključno sz vasjo, smetiščem in pokopališčem. Žal zaradi pomanjkanja nadzora se zdaj zdi, da je bilo približno polovico odkritih papirusov odstranjenih brez znanja ali odobritve vodje ekipe. V bližini vasi je bilo približno pet tisoč črepinj različnih trgovskih in literarnih del <ref>"''Archaeologica: the world's most significant sites and cultural treasures"'', Aedeen Cremin, p. 91, Frances Lincoln, 2007, {{ISBN|0-7112-2822-1}}</ref>. Jaroslav Černý, ki je bil del Bruyèreve ekipe, je skoraj petdeset let, do svoje smrti leta 1970 študiral vas in je lahko imenoval in opisal življenja številnih prebivalcev <ref>"Life of the ancient Egyptians, Eugen Strouhal, Evžen Strouhal, Werner Forman, Editorial Galaxia, p. 187, 1992, {{ISBN|0-8061-2475-X}}</ref>. Vrh s pogledom na vas je bil preimenovan v 'Mont Cernabru' v priznanje dela Černy in Bruyèra.

Ohranjena besedila opisujejo dogodke vsakdanjega življenja in ne večje zgodovinske dogodke. Osebna pisma veliko razkrivajo o družbenih odnosih in družinskem življenju vaščanov. Starodavno gospodarstvo dokumentira evidenca prodajnih transakcij, ki prinašajo informacije o cenah in menjavi. Zapisi o molitvah in čaranjih kažejo navadne popularne pojme božanskega, medtem ko raziskovalci v starodavnem zakonu in praksi najdejo bogat vir informacij, zabeleženih v besedilih iz vasi. Najdenih je bilo tudi veliko primerov najbolj znanih del starega egipčanske literature. Tisoče papirusov in črepinj še vedno čaka na objavo.

Delavci in njihove družine niso bili sužnji, temveč svobodni državljani, ki so po potrebi zahtevali uporabo pravosodnega sistema. Načeloma bi lahko vsak Egipčan napisal peticijo proti vizirju in lahko zahteval sojenje njegovih vrstnikov. Skupnost je imela svoje sodišče, sestavljeno iz nadzornika, poslancev, obrtnikov in sodnega pisarja in bilo pooblaščeno za obravnavo vseh civilnih in nekaterih kazenskih zadev, ki so se običajno nanašale na neplačevanje blaga ali storitev. Vaščani so se sami predstavljali in primeri bi lahko trajali več let. Lokalna policija, ''medžau'', je bila odgovorna za ohranjanje javnega reda in miru ter za nadzor dostopa do grobnic v Dolini kraljev. Eden od najbolj znanih primerov, ki so bili zabeleženi, je Paneb, sin nadrejenega, ki je bil obtožen ropanja kraljevih grobnic, prešuštva in povzročanja nemirov v skupnosti. Izid ni znan, vendar zapisi kažejo na kaznovanje vodje delavcev. <ref>"''Archaeologica: the world's most significant sites and cultural treasures''", Aedeen Cremin, p. 91, Frances Lincoln, 2007, {{ISBN|0-7112-2822-1}}</ref>

Zdravstvena besedila iz Deir el-Medine so se razlikovala tudi v njihovem prometu. Čarobne uroke in zdravila so bila razširjena med delavci; obstaja celo nekaj primerov urokov, ki so se pošiljala od enega delavca do drugega, brez "usposobljenega" posrednika. Zdi se, da so pisna medicinska besedila precej redkejša, vendar peščica ostankov, ki vsebujejo recept kaže na to, da je usposobljeni zdravnik sam zmešal bolj zapletena zdravila. Obstajajo tudi številni dokumenti, ki prikazujejo pisca, ki pošilja medicinske sestavine, vendar ni znano ali so bili ti poslani po zdravniškem receptu ali za domače zdravilo.

Molitve so bile narejene in posvečene posebnemu božanstvu kot [[votivni dar|votivne daritve]], podobne slogu spokorniških psalmov v [[Tana]]ku, ki izražajo kesanje in zahvalo za milost. [[Stela (spomenik) |Stele]] pišejo o žalosti zaradi človeške napake in ponižno kličejo boga za odpuščanje in milost. V enem primeru se Meretseger vložil prošnjo za olajšanje bolečine. Na molitev odgovori tako, da prinaša "sladke vetrove". Na drugi steli delavec piše: »Bil sem človek, ki ga je poklicala Pta, gospodarica resnice, in mi povzročila, da vidim temo podnevi. Zdaj bom razglasil svojo moč tako za nevedne kot za razumne«. [[Amon]] se je štel za posebnega pokrovitelja revnih in tistega, ki je bil milosten do spokornikov.

''Abbottov papirus'' poroča, da so nekateri uradniki pri iskanju grešnega kozla po mučenju pridobili priznanje ponavljajočega se storilca. Vendar je bil vezir sumničav, kako preprosto je osumljenec priznal, zato ga je prosil, da ga pelje v grob, ki ga je oropal. Vodil ga je v nedokončano grobnico, ki nikoli ni bila uporabljena in trdil, da je bila Izidina grobnica. Ko so si vzeli plen, ga niso vrnili v grobove; namesto tega so ga dodali v zakladnico. <ref>Romer, p.145-210</ref><ref>Time Life (1992) p. 134&ndash;142</ref>