Grad Čušperk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m | coordinates = <!-- WD --> AWB |
||
Vrstica 4:
| caption = Razvaline Starega gradu Čušperk
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| location = [[Čušperk]]
| area =
Vrstica 22 ⟶ 21:
[[File:Poskus rekonstrukcije gradu Čušperk v 15.stol.jpg|thumb|Poskus rekonstrukcije gradu Čušperk v 15.stol]]
[[Slika:Grad Čušperk na katastru.jpg|sličica|Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]]
'''Grad Čušperk ''' ([[nemščina|nemško]] '' Zobelsberg''), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad [[Čušperk|istoimensko vasjo]] južno od [[Grosuplje
== Zgodovina ==
Grad Čušperk so okoli leta 1160 pozidali [[oglejski patriarhi]], ki so ga dali v fevd svobodnim gospodom [[Auerspergi|Auerspergom]]. Grad je v virih omenjen šele leta 1248, ko je po smrti Konrada Turjaškega, zadnjega prestavnika iz svobodnega rodu Turjaških prešel v roke grofov Ortenburških oziroma je tega leta grad in gospoščino dedoval njegov [[tast]], grof [[Herman II. Ortenburški]].
Po letu [[1418]] je grad Čušperk z gospostvom z dedovanjem ortenburške dediščine pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], ki so ga imeli v lasti do leta 1456, ko je rod izumrl. Leta 1433 so se Celjani in avstrijski vojvode [[Habsburžani]] sprli zaradi meja. Te so šle prav mimo Čušperka. Spor je bil razrešen v poravnalni listini, napisani tega leta. Po letu 1456 grad preide v deželnoknežjo last.
Vrstica 33 ⟶ 32:
[[Fran Jaklič]] v zgodovinski povesti »Ljudska osveta« dogajanje postavi v čas [[Slovenski kmečki upor|kmečkega upora leta 1515]], ko podložniki obračunajo z gradom in graščakom Henrikom na gradu Čušperk, ki se je hotel pozabavati z lepo vaščanko Alenčico Rmanovo.
Ob koncu 16. stoletja je Čušperk ponovno prišel v roke Turjaških, ko je bil že pred 1608 njegov zastavni gospod Herbard Turjaški, nato njegov nečak Volf Engelbert Turjaški. V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku.
Volf Engelbert pl. Turjaški je gospostvo leta 1652 prodal Bernardinu grofu Barbu, ki ga leta 1677 nasledi sin Ernest Gotlib grof Barbo (umrl leta 1684), ki pa je bil poročen s Turjačanko. Ta vdova Turjačanka, znova poročena baronica Wernek, je gospostvo leta 1691 prodala svojemu bratu Janezu Herbardu grofu Turjaškemu, ki je v Ljubljani opravljal funkcijo kranjskega deželnega upravitelja. Tako so to posest spet dobili Turjačani. Leta 1701 umrlega grofa Janeza Herbarda je 1712 nasledi njegov drugorojeni sin Andrej Dizma grof Turjaški kot lastnik, po katerem je gospostvo 1727 dedoval mlajši sin Karel grof Turjaški, ki je tu osnoval svojo vejo, ki pa se je ohranila le eno generacijo. Od Turjaških je posest leta 1798, po Karlovi smrti, na dražbi kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[Grad Gotnik|gradu Gotnik]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški »zu Zobelsberg«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga 18. decembra leta 1943 požgali [[slovenski partizani]].
Vrstica 55 ⟶ 54:
{{Gradovi v Sloveniji}}
{{Grosuplje}}
{{castle-stub}}
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Čušperg]]
[[Kategorija:Čušperk]]
| |||