Grad Kostel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popravek
m | coordinates = <!-- WD --> AWB
Vrstica 4:
| caption = Grad Kostel med rekonstrukcijo
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| lat_degrees = 45 | lat_minutes = 30 | lat_seconds = 31.12 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 54 | long_seconds = 36.93 | long_direction = E
| location = [[Kostel]]
| area =
Vrstica 21 ⟶ 20:
'''Grad Kostel''' je [[grad]] v [[dolina|dolini]] reke [[Kolpa|Kolpe]], ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel. Na mestu današnjega gradu naj bi pred tem stala [[utrdba]], ki pa so jo [[Ortenburžani]], [[vazali]] [[oglej]]skih [[patriarh]]ov, med letoma 1247 in 1325 prezidali, da bi zavarovali svojo posest, ki je segala od [[Čušperk]]a do Kolpe. Po smrti ortenburškega grofa [[Friderik ΙΙ.|Friderika ΙΙ.]] 28. aprila leta 1418 je prišel Kostel v last [[Celjski grofje|celjskih grofov]], ki so ga dozidali in razširili v mogočno utrdbo, eno največjih na [[kranjska|kranjskem]], kakršna je razvidna tudi iz dandanašnjih razvalin. Poimenovali so ga po nemško »Grauenwarth«, naselje in trg ob njem pa je ohranilo ime Kostel. Grad in naselje ob njem so obdali z več kot dva metra debelim in visokim obzidjem, ki je bilo ojačano s petimi obrambnimi stolpi. Služil je kot mejna utrdba v obrambi Kranjske in celjske posesti ter pozneje tudi v obrambi proti turškim vpadom.
 
Stari zapisi omenjajo, da je imel Kostel svoje sodišče, ki je sodilo tudi na smrt. Kot dokaz za to imamo »gavge«, ki stojijo kakšen kilometer stran od gradu.
 
Po smrti zadnjega Celjana, kneza [[Ulrik II. Celjski|Ulrika ΙΙ.]], leta 1456 so po dedni pogodbi grad dobili [[Habsburžani]]. Ta je v tem času postal tako pomemben, da je dobil [[trške pravice]] in so ga imenovali Trg.
Vrstica 36 ⟶ 35:
 
==Obdobje po turških vpadih==
Kasneje je bil grad vključen v obrambni sistem [[Vojna krajina|Vojne krajine]], ki je varovala [[Evropa|Evropo]] pred turškimi vpadi. Leta 1809 je bil zaradi upora proti [[Francozi|Francozom]] grad še zadnjič zavzet, Napoleonovi vojaki pa so ga dokončno porušili.
 
Gradu po tem niso več obnovili, sezidali pa so tako imenovani Spodnji grad, poslopje, naslonjeno na [[obzidje]] starega gradu med obema stolpoma. Ta grad so [[partizani]] požgali konec leta 1943, da se v njem ne bi naselile enote [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]].
Vrstica 51 ⟶ 50:
 
{{Portal-Vojaštvo}}
 
 
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kostel]]
{{castle-stub}}