Obzidje: Razlika med redakcijama

Izraz obzidje se praviloma nanaša na mestna obzidja, kakršno je imela na primer rimska [[Emona#Obramba mesta|Emona]] in nekatera naša srednjeveška mesta. Med obzidja, ki so ščitila večja ozemlja, spadajo na primer [[Kitajski zid]], [[Hadrijanov zid|Hadrijanov]] in [[Antoninov zid|Antoninov]] zid med [[Rimska Britanija|Britanijo]] in [[Škotska|Škotsko]]. Na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] so [[Rimski imperij|Rimljani]] zgradili julijsko alpski obrambni sistem, ki je varoval prehode iz [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]] v [[Italija (rimska provinca)|Italijo]] potem, ko obramba na mejah imperija ni več zadostovala. Slednjega so sestavljali, ponekod v več pasovih, zaporni zidovi in utrdbe. Razporejeni so bili povsod, kjer je bil možen prehod v Italijo. Med velike utrdbe so spadali Castra ([[Ajdovščina]]), Ad Pirum ([[Hrušica]]) in Nauportus ([[Vrhnika]]), med majhne pa Lanišče ob cesti med [[Podkraj]]em in [[Logatec|Logatcem]].<ref>[http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2005102011330705 ''Ad Pirum - rimska utrdba''] Pridobljeno dne 15. oktobra 2013.</ref>

Mnogo obzidij je imelo samo simbolično funkcijo in so samo dokazovala neodvisnost skupnosti, ki so jih obdajali. Nekateri drugi, na primer [[Atlantski zid]], niso bili pravi zidovi ampak obrambni sistemi, ki naj bi preprečili vdor sovražnika.

Pokriti so bili zs pokritimi obrambnimi hodniki, tudi večnadstropni ali s [[Cina (arhitektura)|cina]]mi (''vimperg'') ali obojim. Med cinami so bile lahko opazovalne line, tudi [[strelnica|strelnice]] z lesenimi zasloni, ki so se navpično odpirali. "Plašč" ali "visoki plašč" se imenuje: