Medvedji otok: Razlika med redakcijama

'''Medvedji otok''' (norveško: ''Bjørnøya'') je najjužnejši otok [[Spitsbergi|Spitsberšekega otočja]]. Otok se nahaja v zahodnem delu [[Barentsovo morje|Barentsovega morja]] točno na pol poti med [[Severni rt|Severnim rtom]] in Spitsbergi. Po uradnih podatkih sta otok prva odkrila nizozemska raziskovalca [[Willem Barents]] in Jacob van Heemskerk, poimenovala sta ga Medvedji otok, po [[Severni medved|medvedu]] ki je plaval pred obalo otoka. Do leta [[1920]], ko je bil podpisan Spitsberški sporazum, je bil otok nikogaršna last, nato pa je prišel pod norveško državo. Kljub svoji odmaknjenosti je bil otok svoj čas zelo dobro obiskan, saj so na njem kopali premog v njegovi okolici pa so bila bogata lovišča rib in kitov. Danes je otok bolj ali manj zapuščen, na njem deluje le manjša meteorološka postaja zs posadko. Leta [[2002]] je bil otok razglašen za naravni rezervat.

Po nekaterih podatkih naj bi otok poznali že [[Vikingi]]. Dokumentirano pa sta ga, [[10. junij]]a [[1596]], odkrila nizozemska raziskovalca Willem Barents in Jacob van Heemskerk. Poimenovala sta ga Medvedji otok, po severnem medvedu ki je plaval pred obalo otoka. Otok je v letih [[1603]]-[[1604]] podrobneje raziskal Steven Bennet. V 17. stoletju so na otoku postavili oskrbovalno postojanko za lovce na [[mrož]]e in [[kit]]e. Zaradi velikega števila mrožev in kitov je prišlo do prvih sporov glede lovskih pravic saj so britanske trgovske družbe otok razglasile za Britansko last. Ko je ulov upadel je otok postal pozabljen, dokler v 18. stoletju Rusi na otoku niso postavili oporišča na podlagi katerega so uveljavljali teritorialne pravice. Proti koncu 19. stoletja je bil otok ponovno jabolko spora, tokrat med [[Carska Rusija|Rusijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], stvari so prišle tako daleč da so Rusi na otok poslali vojaško odpravo, ki je na otoku izobesila rusko zastavo. Do spopadov ni prišlo, spor pa je bil rešen po diplomatski poti.

Zaradi [[Zalivski tok|zalivskega toka]] je otoška klima dosti bolj mila kot pri ostalih zemljepisnih širinah. Kljub temu na otoku še vedno vladajo polarne temperature, vendar z nekoliko višjimi zimskimi temperaturami. Najhladnejši mesec je januar, takrat temperatura v povprečju doseže -8,1 °C. Najtoplejša meseca pa sta julij in avgust, v tistem obdobju temperatura v povprečju doseže 4,4 °C. Temperature se skozi posamezne letne čase zelo spreminjajo, zato se zna zgoditi da poleti ta doseže tudi 10 °C. Na leto zapade 371 mm dežja. Otok je večino časa zavit v meglo, ta nastane ko topel zrak iz [[Atlantik]]a pride nad mrzlo vodo okoli otoka. Polarna noč na otoku traja od [[8. november|8. novembra]] do [[3. februar]]ja., sonce pa nikoli ne zaide med [[2. maj]]em in [[11. avgust]]om.