Ligurija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 35:
Najvažnejše obdobje dežele je [[srednji vek]] (med [[13. stoletje|trinajstim]] in [[14. stoletje|štirinajstim stoletjem]]), ko so najprej [[Langobardi]] in nato [[Bizantinci]] odrezali od severnih področij ozemlje med Apenini in morjem in s tem usmerili Genovo na izključno pomorski razvoj. Spopadi z [[Arabci]] so bili za mesto in njegovo podeželje začetek [[kultura|kulturnega]] in gospodarskega razvoja, ki je spremenil zakotno mestece v enega od središč [[krščanstvo|krščanske]] [[Evropa|Evrope]]. [[Križarske vojne]] so uveljavile ugled pomorske sile Genove in jo obogatile. V kratkem je [[pomorske republike|Genoveška republika]], ki je zavzemala ozemlje današnje Ligurije, postala [[kolonija (geografija)|kolonijalna]] [[velesila]] v Sredozemlju in [[Črno morje|Črnem morju]]. Genoveški bankirji so kmalu poselili [[Pirenejski polotok]] in ga praktično posvojili. Ni šlo za oboroženo osvojevanje, temveč za ekonomsko širjenje. [[Pregovor]] iz tiste dobe pravi, da se [[srebro]] rodi v [[Amerika|Ameriki]], blesti v [[Sevilla|Seviliji]] in se zakoplje v Genovi. Dejansko je bila genoveška republika [[politika|politično]] nesposobna, a [[financa|finančno]] dovolj spretna, da je posredno upravljala veliki [[Španija|španski imperij]], s čigar zatonom je tudi sama propadla. Propadanje je bilo počasno in se je zaključilo z [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovo zmago ([[1797]]) in leta [[1814]] z dodelitvijo dežele [[Savojci|Savojcem]]. Ligurija je edina italijanska dežela poleg [[Sardinija|Sardinije]], ki se ni nikoli z [[volitve|volitvami]] opredelila za Savojce ali za Italijo.
 
Ligurija je tretja najmanjša italijanska dežela (za [[Aosta|Aosto]] in [[Molize]]jem), zato se jemlje v pretres možnost združitve z deželo Piemont z upravno ureditvijo podobno deželi [[Trentinsko in- Zgornje Poadižje]].
 
==Gospodarstvo==
V Liguriji je skoraj 70% površine pokrite z [[gozd]]ovi, predvsem [[bukev|bukovimi]] in [[iglavci|iglastimi]], na obali z [[makija|makijo]], kar pa nima posebnega vpliva na gospodarstvo. Sploh je [[kmetijstvo]] malo razvito, omembe vredno je le [[vinograd]]ništvo ter gojenje [[oljka|oljk]] in [[sad]]nega drevja. Zahodno Primorje slovi po pridelovanju [[cvet]]ja ([[vrtnica|vrtnice]] in [[nagelj]]ni), ki pokriva kar 4000 ha površine. Vse gospodarstvo je v veliki meri odvisno od velikih [[pristanišče|pristanišč]] v Genovi, La Speziji in Savoni, kjer je razvita pomorska [[trgovina]], [[ladjedelnica|ladjedelništvo]] in [[turizem]]. Prisotnost pristaniških uslug je odločilno vplivala tudi na nastanek in razvoj [[kovinska industrija|kovinske]], [[kemična industrija|kemične]], [[petrokemična industrija|petrokemične]] in [[strojna industrija|strojne industrije]].