Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana: Razlika med redakcijama

Letališče s svetom povezuje več tujih rednih in nizkocenovnih letalskih prevoznikov (Turkish Airlines, [[Air France]], Finnair, Air Serbia, Montenegro Airlines, Aegean Airlines in LOT) inter domača letalska družba [[Adria Airways]], ki opravlja redne in čarterske polete v različna evropska mesta in na Bližnji vzhod. Na letališče letijo tudi nekateri nizkocenovni prevozniki: [[EasyJet]] z londonskih letališč [[Stansted]] (STN/EGSS), [[Gatwick]] (LGW/EGKK) in berlinskega letališča [[Tegel]] (TXL/EDDT), [[Transavia]] z nizozemskega letališča [[Letališče Schiphol|Amsterdam Schiphol]] ter [[Wizz Air]] z belgijskega letališča [[Bruselj]] [[Charleroi]] (CRL/EBCI) in londonskega letališča [[Luton]] (LTN/EGGW).

Ljubljansko letališče je eno izmed tehnološko najbolje opremljenih v regiji. Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča šteje več kot štiri milijone prebivalcev in zajema kraje, ki so do 120 minut vožnje oddaljeni od letališča, vključno z obmejnimi deli [[Avstrija|Avstrije]], [[Italija|Italije]] in [[Hrvaška|Hrvaške.]]. Ima velik razvojni potencial na področju osnovne dejavnosti, [[Infrastruktura|infrastrukture]] in multimodalnega transporta.

== UpravljavecUpravljanje ==

Z [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana]] upravlja Aerodrom Ljubljana, okoljsko in družbeno odgovorno podjetje z več kot 50-letno tradicijo, ki je od leta [[2014]] naprej v lasti nemške družbe [https://www.fraport.com Fraport AG], [[Marec|marca]] [[2017]] pa se je podjetje preimenovalo v [http://www.fraport-slovenija.si Fraport Slovenija]. Zgodovina Aerodroma Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe.

* upravljanje letališča z zagotavljanjem pristankov in vzletov [[Letalo|letal]], uporabo [[Infrastruktura|infrastrukture]] in [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]];

Prvo letalo tipa [[Douglas DC-6|DC 6B]] slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval [[Adria Aviopromet]] (danes [[Adria Airways]]), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo [[24. december|24. decembra]] [[1963]], redni letalski promet pa je bil vzpostavljen [[9. januar|9. januarja]] naslednje leto. Še letaLeta 1964 je stekla tudi druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana [[Letališka steza|vzletno-pristajalna steza]] in povečana letališka ploščad. V letu [[1968]] so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi [[Letališče#Potniški terminal|potniški terminal]] (l. [[1973]]), tovorni terminal (l. [[1976]]), rekonstrukcija [[Vzletno-pristajalna steza|vzletno-pristajalne steze]] (l. [[1978]]), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z [[New York|New Yorkom]] (l. [[1978]]). Obdobje po letu [[1980]] je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

Z osamosvojitvijo [[Slovenija|Slovenije]] je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[26. junij|26. junija]] [[1991]] ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad [[Slovenija|Slovenijo]] in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine [[Februar|februarja]] [[1992]]. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik [[Adria Airways]] je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. V času zapore je družba [[Adria Airways]] svoje polete opravljala z letališča v [[Letališče Celovec|Celovcu]]. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih [[1992]] in [[1993]] je bila izvedena večja razširitev [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]]. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta [[1996]] zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta [[1999]] se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti [[Sistem za instrumentalno pristajanje|CAT III B]] vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

Leto [[2001]] je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra]] se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu [[2003]], ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta [[2004]] je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu [[2006]] razširjena glavna ploščad za letala. Leta [[2007]] je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu [[2009]] ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodroma Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno [[Infrastruktura|infrastrukturo]]: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena [[vzletno-pristajalna steza]], spojnice in vozna steza vzdolž nje. Trend upadanjaUpadanja prometa se je obrnilprenehalo leta [[2013]]. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1-odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika [[Adria Airways]] se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik [[Air Serbia]] je vzpostavil dnevne lete iz [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Beograd]]. V oktobru je [[Vlada Republike Slovenije]] družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki. Slovenska odškodninska družba, d. d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica [[Slovenija|Republike Slovenije]] z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu [[2014]] je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč [https://www.fraport.com Fraport AG]. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu [[2014]].

Izdelan je že načrt za razširitev in modernizacijo letališča. Projekt predvideva izgradnjo novega [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]]a - T2, ki bo zavzemal površino 38več kot 10.000 kvadratnih metrov. V novi odhodni avli bo na voljo 3822 okenc za prijavo na let, v prihodni avli pa bodo za prevzem prtljage na voljo trije tekoči trakovi. Direkten vstop/izstop potnikov iz/na letala bo omogočen prek osmih aviomostov. Zgrajeni bodo tudi novi prostori za [[Letalska družba|letalske družbe]], [[Potovalna agencija|potovalne agencije]], poslovne salone, [[Restavracija|restavracije]], [[Trgovina|trgovine]] in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta T2letališča bo odpravazaradi 850novega potnikovterminala nanarasla uroiz v500 prihodupotnikov inna 8501280 potnikov na uro v odhodu. Gradnja naj bi se pričela vna letukoncu leta 20122018, odprtje [[projekt]]a pa je predvideno v letu 20152020.

=== RednePotniške ===