Ivan Krizostom Švegel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba
| name = Ivan Krizostom Švegel
| birth_date = [[17.<!-- december]]WD [[1875]]-->
| birth_place = [[Zgornje<!-- Gorje]],WD [[Avstro-Ogrska]]->
| death_date = [[5.<!-- februar]]WD [[1962]]-->
| death_place = [[Bled]],<!-- [[SocialističnaWD federativna republika Jugoslavija]]-->
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| other_names =
| known_for =
| occupation = [[diplomat]]<!-- inWD [[politik]]-->
|spouse =
| relatives = [[Jožef Schwegel]] (stric) <br> [[Andrej Švegel]] (stric)
Vrstica 17:
== Življenje ==
 
Ivan Krizostom Švegel se je rodil [[17. december|17. decembra]] [[1875]] v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]] pri Bledu posestniku Martinu in Ani rojeni Jan.
Osnovno šolo je obiskoval najprej v Gorjah, v letih 1882−84 pa v [[Beljak]]u. V letih 1884−92 je obiskoval gimnazijo v [[Terezijanišče|Terezijanišču]] na [[Dunaj]]u. V letih 1892−97 je študiral na orientalski akademiji in pravni fakulteti na Dunaju. Leta 1897 je doktoriral v [[Innsbruck]]u.
 
Vrstica 24:
Leta je postal konzularni ataše 1899 pri generalnem konzulatu v [[Chicago|Chicagu]], med letoma 1900–1902 je bil v Chicagu vicekonzul in predstojnik, kasneje še podkonzul v [[Pittsburg]]u , 1904 je postal gerent pri generalnem konzulatu v Zürichu, 1905 podkonzul v Capetownu v Južni Afriki, 1906 vicekonzul v [[Solun]]u, 1907 gospodarski poročevalec v [[New York]]u, 1909 začasni konzul v [[Montreal]]u in kmalu prvi poklicni konzul za zahodno [[Kanada|Kanado]] v [[Winnipeg]]u; zaradi nekega govora bil 1910 na zahtevo nemške vlade odpoklican in pozvan na zagovor; 1913–1917 je bil konzul v [[Denver, Kolorado|Denver]]ju in [[St. Louis]]u.
 
Po prekinitvi diplomatskih odnosov med ZDA in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] zaradi vstopa ZDA v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] na strani [[Antanta|antante]], se je Švegel spomladi 1917 preko [[Halifax, Anglija|Halifaxa]] in [[Rotterdam]]a vrnil v domovino in kmalu odšel na fronto v [[Albanija|Albanijo]], na [[Ohridsko jezero|Ohridskem jezeru]]. Kjer je poveljeval zadnjemu ostanku [[5. dragonski polk (Avstro-Ogrska)|mariborskih dragoncev Car Nikolaj I.]], nato pa komitaški četi Salih Budke na albansko-grški meji do končnega umika [[Avstro-ogrske oborožene sile|avstro-ogrske vojske]].
 
Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], kjer se je uspešno zavzel, da je Blejski kót pripadel [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]; bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi bližnjimi sodelavci, njemu v čast je svoj grad Grimščice pri Bledu preimenoval v Wilsonio.
 
Istega leta je bil tudi član začasnega mednarodnega zastopstva za [[Trst]] in tako je avtomatično izpadel iz kandidature za ustavodajno skupščino.
 
Kmalu se je vrnil v ZDA, najprej je tam zastopal Zadružno gospodarsko banko iz Ljubljane , pozneje pa prevzel zastopstvo interesov družbe Canadian Pacific Railway Company v Kraljevini SHS; že kot konzul v [[Montreal]]u je že 1909 to družbo nagovoril, da je uvedla stalno ladijsko povezavo [[Severna Amerika]]–Trst in ji pomagal do koncesije; leta 1926 je postal bil član jugoslovanske komisije v Washingtonu za urejevanje vojnih dolgov.
 
Leta 1927 je na [[Stjepan Radić|Radićevo]] željo kandidiral za poslanca na listi [[Hrvaška kmečka stranka|Hrvaške kmečke stranke]]in bil izvoljen, kot edini nehrvaški kandidat , v okraju [[Delnice]] – [[Vrbovsko]], medtem ko je bila Šveglova kandidatura v [[Makedonija|Makedoniji]] na zahtevo vlade razveljavljena. Zaradi te kandidature je ministrstvo za zunanje zadeve zahtevalo takojšen odpust Švegla iz službe Canadian Pacifica in to po 1 letu tudi doseglo. V času [[Šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] je bil Švegel v postopku pred sodiščem za zaščito države, a je bil postopek ustavljen.
 
Leta 1930 je na povabilo kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] stopil v [[Petar Živković|Živkovićevo]] vlado kot minister brez listnice, v letih 1931–1933 bil veleposlanik v [[Argentina|Argentini]]. Leta 1933 se je upokojil in živel na svojem posestvu v Grimšicah pri Bledu. Napisal je več gospodarskih člankov. Objavljal je predvsem v tujih strokovnih revijah. Umrl [[5. februar]]jafebruarja [[1962]] na [[Bled]]u, pokopan je v [[Solkan]]u.
 
== Viri ==
Vrstica 45:
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Švegel, Ivan Krizostom}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1875]]
[[Kategorija:Umrli leta 1962]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]