Teotihuacán: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m razglasitev ven iz infopolja, ki nima pravega mesta zanjo
→‎Arheološko najdišče: malo lekture in čiščenja
Vrstica 133:
| precolumbian = yes <!-- non-functional tracking parameter, do not remove/change -->
}}
PoznavanjeZnanje velikiho ruševinevelikanskih Teotihuacanruševinah Teotihuacana ni bilbilo nikoli povsem izgubljenizgubljeno. Po padcu mesta, različneso skvoterjina tem kraju živeli narazlični mestuskvoterji. V azteškiazteških časih je bilo mesto romarski kraj, in označenepovezan z mitom Tollana, kraj, kjer je bilabilo ustvarjenaustvarjeno na soncuSonce. Danes, je Teotihuacan jeena edennajbolj najvidnejšihznanih arheoloških znamenitosti v Mehiki.
Knowledge of the huge ruins of Teotihuacan was never completely lost. After the fall of the city, various squatters lived on the site. During Aztec times, the city was a place of pilgrimage and identified with the myth of Tollan, the place where the sun was created. Today, Teotihuacan is one of the most noted archaeological attractions in Mexico.
 
=== Izkopavanja in raziskovanja ===
[[File:SunPyramid.jpg|thumb|left|350px|Piramida Sonca in diorama v muzeju v Teotihuacánu]]
 
V poznem 17. stoletju je Carlos de Sigüenza y Góngora (1645-1700) nekaj izkopaval okoli piramide Sonca. <ref>[http://www.milenio.com/node/501242 Tunnel under Pyramid of the Feathered Serpent under exploration in 2010]</ref> Manjša arheološka izkopavanja so potekala v 19. stoletju. Leta 1905 je arheolog Leopoldo Batres pokazal velik projekt izkopavanj in restavriranja. Piramida Sonca je bila obnovljena v počastitev stoletnice mehiške vojne za neodvisnost leta 1910. Nadaljnja izkopavanja na ''Ciudadeli'' so bila izvedene v 1920-ih, delo je nadzoroval Manuel Gamio. Drugi deli lokacije so bili izkopani leta 1940 in 1950. Prvič je celotni projekt obnove in izkopavanja izvedla INAH v 1960-ih do 1965-ih, pod nadzorom JorgeJorgeja AcostaAcoste. Ta podvig je imel za cilj očistikiočistiti Avenijo mrtvih, utrditi strukture obrnjene proti njej in izkopavati palačo Quetzalpapalotla.
 
Med namestitvijo razstave »zvok in svetloba« leta 1971, so delavci odkrili vhod v predor in jamski sitem pod piramido Sonca. <ref>Heyden (1975, p.131)</ref> Čeprav so znanstveniki dolgo mislili, da je to naravna jama, so novejši pregledi ugotovili, da je predor povsem človeški izdelek. <ref>Šprajc (2000), p. 410</ref> Notranjost piramide Sonca ni bila nikoli v celoti izkopana.
 
Leta 1980-82 je potekal še en velik program izkopavanj in restavriranja na Piramidi pernate kače in kompleksu Avenije mrtvih. V zadnjem času je serija izkopavanj na piramidi Lune zelo razširila dokaze o kulturnih praksah.