Wikipedija

Evolucija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
pravopis
Vrstica 160:
{{glavni|izumrtje}}
[[Slika:Tarbosaurus museum Muenster.jpg|thumb|left|225px|Fosil ''[[Tarbozaver|tarbozavra]]''. Ne-[[ptiči|ptičji]] [[dinozavri]] so izumrli konec [[kreda|krede]]]]
Izumrtje je izginotje celotne vrste. To ni redek ali nenavaden dogodek, saj vrste redno nastajajo s speciacijo in izginjajo z izumiranjem.<ref>{{cite journal |author=Benton M.J. |title=Diversification and extinction in the history of life |journal=Science |volume=268 |issue=5207 |pages=52–58 |year=1995 |pmid=7701342 |doi=10.1126/science.7701342 }}</ref> Večina vrst, ki je nastala od začetka življenja, je danes izumrla<ref>{{cite journal |author=Raup D.M. |title=Biological extinction in earth history |journal=Science |volume=231 |issue= |pages=1528–33 |year=1986 |pmid=11542058 |doi=10.1126/science.11542058 }}</ref> in kaže, da je izumrtje končna usoda vsake vrste.<ref>{{cite journal |author=Avise J.C.|author2= Hubbell S.P.|author3= Ayala F.J. |title=In the light of evolution II: Biodiversity and extinction |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=105 |issue=S1 |pages=11453–11457 |year=2008 |pmid=18695213 |doi=10.1073/pnas.0802504105 |url=http://www.pnas.org/content/105/suppl.1/11453.full}}</ref> Ti dogodki so se dogajali skozi vso zgodovino življenja, v določenih obdobjih, t. i. množičnih izumrtjih, pa se je hitrost izumiranja močno povečala.<ref name=Raup>{{cite journal |author=Raup D.M. |title=The role of extinction in evolution |url=http://www.pnas.org/content/91/15/6758.full.pdf |format=PDF|journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=91 |issue=15 |pages=6758–63 |year=1994 |pmid=8041694 |doi=10.1073/pnas.91.15.6758 }}</ref> Najbolj znano tako izumrtje je bilo na prelomu [[kreda|krede]] in [[terciar]]ja, ko so izumrli med drugim ne-ptičji dinozavri, vendar pa za najhujše velja tisto na prelomu [[perm]]a in triasa, ko je izumrlo približno 96 odstotkov vseh vrst.<ref name=Raup/> Po teh kriterijih trenutno poteka [[holocen]]sko množično izumiranje, povezano z razširjanjem [[človek]]a v zadnjih nekaj tisočletjih. Trenutna hitrost izumiranja je sto- do tisočkrat večja od povprečne in lahko se zgodi, da bo do sredine [[21. stoletje|21. stoletja]] izumrlo do 30 odstotkov vrst, ki so živele pred vzponom človeka.<ref>{{cite journal |author=Novacek M.J. |author2= Cleland E.E. |title=The current biodiversity extinction event: scenarios for mitigation and recovery |doi= 10.1073/pnas.091093698 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=98 |issue=10 |pages=5466–70 |year=2001 |pmid=11344295}}</ref> Človeška dejavnost je glavni vzrok za trenutno izumiranje;<ref>{{cite journal |author=Pimm S. |display-authors=etal |title=Human impacts on the rates of recent, present, and future bird extinctions |doi= 10.1073/pnas.0604181103 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=103 |issue=29 |pages=10941–6 |year=2006 |pmid=16829570}}</ref><ref>{{cite journal |author=Barnosky A.D. |display-authors=etal |title=Assessing the causes of late Pleistocene extinctions on the continents |journal=Science |volume=306 |issue=5693 |pages=70–05 |year=2004 |pmid=15459379 |doi=10.1126/science.1101476 }}</ref> v bližnji prihodnosti ga utegne dodatno pospešiti še [[globalno segrevanje]].<ref>{{cite journal |author=Lewis O.T. |title=Climate change, species-area curves and the extinction crisis |url=http://www.journals.royalsoc.ac.uk/content/711761513317h856/fulltext.pdf |format=PDF|journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=361 |issue=1465 |pages=163–71 |year=2006 |pmid=16553315 |doi=10.1098/rstb.2005.1712}}</ref>
 
Različni tipi izumiranja imajo različno vlogo pri evoluciji. Vzroki za nenehno »počasno« izumiranje, ki predstavlja večino izumiranja, še niso povsem jasni in so lahko posledica tekmovanja med vrstami za omejene naravne vire ([[kompetitivna izključitev]]).<ref name=Kutschera/> Če lahko medvrstno tekmovanje spremeni verjetnost da bo neka vrsta izumrla, je lahko selekcija vrst merilo za jakost naravnega izbora.<ref name=Gould/> Vmesna množična izumiranja so prav tako pomembna, vendar ne delujejo kot selekcijska sila, temveč drastično in vsepovprek zmanjša biološko raznolikost. To povzroči izbruhe [[adaptivna radiacija|hitre evolucije]] in speciacije pri preživelih.<ref name=Raup/>
Vrstica 217:
Glede na to, da evolucija ustvarja močno optimizirane procese in omrežja, je široko uporabna v [[računalništvo|računalništvu]]. V tej panogi so se simulacije evolucije z [[evolucijski algoritem|evolucijskimi algoritmi]] in [[umetno življenje|umetnim življenjem]] pričele z delom Nilsa Aalla Barricellija v 1960. letih. To delo je nadaljeval [[Alex Fraser (znanstvenik)|Alex Fraser]], ki je objavil vrsto člankov o simuliranju umetne selekcije.<ref>{{cite journal |author=Fraser A.S. |title=Monte Carlo analyses of genetic models |journal=Nature |volume=181 |issue=4603 |pages=208–9 |year=1958 |pmid=13504138 |doi=10.1038/181208a0 }}</ref> Umetna evolucija je postala uveljavljena metoda za optimiziranje na podlagi dela [[Ingo Rechenberg|Inga Rechenberga]] v 1960-ih in zgodnjih 1970. letih. Rechenberg je uporabljal evolucijske strategije za reševanje kompleksnih problemov v inženirstvu.<ref>{{cite book |author=Rechenberg I. |year=1973 |title=Evolutionsstrategie - Optimierung technischer Systeme nach Prinzipien der biologischen Evolution (doktorska disertacija) |publisher=Fromman-Holzboog | language = nemščina}}</ref> Posebej priljubljeni so postali [[Genetski algoritem|genetski algoritmi]], ki jih je razvil [[John Henry Holland|John Holland]].<ref>{{cite book |author=Holland J.H. |year=1975 |title=Adaptation in Natural and Artificial Systems | publisher=University of Michigan Press | isbn = 0262581116}}</ref> Sočasno s pozornostjo akademskih krogov je rasla tudi računska moč računalniške opreme, ki je omogočila uporabo teh metod v praksi, npr. pri samodejni evoluciji [[računalniški program|računalniških programov]].<ref>{{cite book |last = Koza |first = John R. |year = 1992 |title = Genetic Programming: On the Programming of Computers by Means of Natural Selection |publisher = MIT Press |isbn = 0-262-11170-5}}</ref> Danes se evolucijski algoritmi uporabljajo za učinkovito reševanje večdimenzionalnih problemov in sistemsko optimizacijo.<ref>{{cite journal |author=Jamshidi M. |title=Tools for intelligent control: fuzzy controllers, neural networks and genetic algorithms |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical transactions A]] |volume=361 |issue=1809 |pages=1781–808 |year=2003 |pmid=12952685 |doi=10.1098/rsta.2003.1225}}</ref>
 
== DodatnoNadaljnje branje ==
 
;Uvod v evolucijo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Evolucija«