Reforme Taika: Razlika med redakcijama

Po koncu vladavine regenta, princa Šotokuja Tenčija, se je klan Soga, iz katerega izhajajo njegovi predniki, polastil hegemonije nad cesarskim dvorom. Klan je nasprotoval Šotokujevem sinu Jamaširu Oetu in ga dal leta 643 ubiti. Pod vladavino [[Cesarica Kogjoku|cesarice Kogjoku]] je bil vodja klana [[Soga no Iruka]] tako rekoč vsemogočni vladar na dvoru. Proti tej diktaturi klana so nastopili cesarjev brat Karu, cesarjev sin Naka no Oe, princev prijatelj Nakatomi no Kamatari in cesarjev zet Soga no Išikavamaro (Irukov bratranec). Skupaj so končali Irukov režim z državnim udarom leta 645 (''[[Incident išši]]''). Ko je Kogjoku predala oblast, je Karu postal cesar Kotoku. Novi cesar je skupaj s princem Naka no Oetom izdal serijo reformnih ukrepov, ki so bili v letu 646 zbrani v odredbe reform Tajka. V tem času sta dva šolnika, Takamuko no Kuromaro in svečenik Min (oba sta spremljala Ono no Imoka na misiji h kitaajski dinastiji Sui, kjer so ostali preko desetletja), prejela naziv ''Kuni no Hakase'' (国博士; narodni doktorat). Verjetno sta imela veliko vlogo pri sestavljanju odredb, ki so ustanovili japonski cesarski sistem in vlado. Vladar več ni bil vodja klana, ampak cesar (''tenno''), ki drži absolutno avtoriteto.

 

 

Reformne odredbe so močno okrnile neodvisnost regionalnih uradnikov in ustanovile cesarski dvor kot agencijo za pozive in pritožbe ljudstva. Z zadnjimi odredbami so želeli končati nekatere prakse v družbi, kar bi japonsko družbo približalo kitajski. Kljub temu je trajalo več stoletij, da se je na Japonskem prijel koncept cesarja po kitajskem vzoru.<ref>Batten, Bruce. "Foreign Threat and Domestic Reform: The Emergence of the Ritsuryo State," Monumenta Nipponica, Vol. 41, No. 2 (Summer, 1986), pp. 199-219.</ref>

== Nadaljnje branje ==

 

[[Kategorija:Leto 645]]