Viljem Polak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
 
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
 
| name = Viljem Polak
| birth_date = [[7. april]] [[1843]]
| birth_place = [[Tržič]], [[Avstrijsko cesarstvo]]
| death_date = [[29. marec]] [[1908]]
| death_place = [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]]
| other_names =
| known_for =
| occupation = poslovnež
|spouse = Pavla Smolej
| relatives =
}}
'''Viljem Polak''', [[Slovenci|slovenski]] [[poslovnež]] in [[mecen]],* [[7. april]] [[1843]], [[Tržič]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[29. marec]] [[1908]], [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]].
 
== Življenjepis ==
Rodil se je [[7. april]]aaprila [[1843]] v [[Tržič|Tržiču]]u kot 10. izmed 13 otrok Gašperja Pollaka. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v Tržiču, spodnjo [[Realka|realko]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], zgornjo pa v [[Bratislava|Bratislavi]].
 
Tehniko je študiral na [[Dunaj]]u in v [[Zürich]]u. V Zürichu je tudi diplomiral in se nato zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Na železnicah je delal med letoma 1868 in 1880. V tem času 1868–71 je trasiral in gradil železniške proge v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]], v Primorju in [[Dalmacija|Dalmaciji]] in bil 1875 stavbeni vodja pri gradnji železnic [[Split]]—[[Knin]] in Split—[[Šibenik]].
Vrstica 20 ⟶ 10:
Leta 1880 je izstopil iz državne službe in se kot privatni podjetnik skupaj z neko francosko družbo sodeloval pri gradnji železniške proge [[Beograd]]—[[Niš]] (1881–1883). Vodil in sodeloval je pri je delih za regulacijo [[Adiža|Adiže]] na [[Tirolska|Tirolskem]], gradil ceste med Levico in Pergine in v dolini Valsugana, vodil gradnjo anatolskih železnic v zahodnem delu [[Mala Azija|Male Azije]], prav tako je sodeloval pri gradnji 3360 m dolgega predora Albis na progi [[Thalweil]]—[[Zug]] v [[Švica|Švici]].
 
Leta 1895 se je vrnil v domovino s precejšnjim premoženjem, ki si ga je bil pridobil z gradbenimi posli v tujini, sprva je živel v Tržiču, potem pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Polak je bil je že od mladih nog ponosen domoljub, že v gimnazijskih letih je za materni jezik navedel slovenščino in pisal svoj priimek tudi pozneje v tujini dosledno le z enim l, medtem ko so sorodniki obdržali zapis Pollak.
 
Živel je precej odmaknjen od javnosti, saj se v javnosti ni rad pojavljal, zato je tudi odklonil ponujeno mu kandidaturo v ljubljanski občinski svet. Namesto tega se raje zanimal za vsa slovenska prizadevanja ter radodarno podpiral narodna društva in fonde. Sprožil je tudi zamisel, naj se v Ljubljani sezida slovenski dijaški dom. Redno se je udeleževal vseh volilnih bojev za slovenski Tržič, pokupil je tudi velik del delnic za tržiški [[Narodni dom]] in nekaj časa deloval pri Tržiški posojilnici. Kot nasprotnik raznarodovalne politike je zagovarjal načelo radikalne narodne osamosvojitve z lastnimi moči. Iz zakona s sestrično Pavlo, hčerko deželnega šolskega nadzornika Jakoba Smoleja, ni imel otrok. Umrl je [[29. marec|29. marca]] 1908 v Ljubljani, pokopan je v [[Tržiču]].
 
Svoje narodno in človekoljubno mišljenje je pokazal v oporoki 6. februarja 1908, v kateri je poskrbel za soprogo in sestro, poleg tega pa je zapustil okoli 300.000 kron (K) za razne narodne in socialne namene: tržiški šoli 3000 K, tržiškemu [[Sokol (društvo)|Sokolu]] 3000 K, Slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču 3000 K, dijaški kuhinji v [[Kranj]]u 6000 K, ustanovam »Inženir I« in »Inženir II« za slovenske dijake višjih šol 15.000 K, zavetišču za tržiške reveže 42.500 K, povrh pa še 3000 K za hrano in obleko ubogim tržiškim hiralcem in slednjič [[Družba svetega Cirila in Metoda|Družbi svetega Cirila in Metoda]] vse ostalo premično imetje, ki je bilo ocenjeno na 190.187 K. To je bila prva velika donacija, ki jo je prejela Družba svetega Cirila in Metoda.
Vrstica 32 ⟶ 22:
{{DEFAULTSORT:Polak, Viljem}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1843]]
[[Kategorija:Umrli leta 1908]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]