Valentin Mandelc: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba}}

Mandelc je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta [[1855]] skupaj s sošolci [[vajevci]] [[matura|maturiral]]. Že kot dijak je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkolozo]]. Na [[Dunaj]]u je od leta 1855 do 1859 študiral [[Klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slovenščina|slovenščino]]. Po končanem študiju se je zaposlil kot gimnazijski profesor. Služboval je na gimnaziji v [[Varaždin]]u (od 1859 do [[1863]]) in Karlovcu (od [[1864]] do smrti).

V rokopisnih ''Vajah'' je poleg pesmi in dveh [[črtica (književnost)|črtic]]: ''Iz življenja študenta'' in ''Iz življenja učenca'' objavil tudi daljšo romantično [[novela (književnost)|novelo]] ''Tihotapec'' ([[1855]]), ki govori o tragični ljubezni med graščakovo hčerjo in sinom grajskega vrtnarja. V ''Slovenskem glasniku'' pa je objavil noveli ''Jela'' ([[1858]]) in ''Ceptec'' (1859). Prva, ki ima zgodovinsko ozadje, je v slovenskem pripovedništvu primer [[romantika|poznoromantične]] pripovedi iz [[Protestantizem|protestantskih]] časov o ljubezni med bratom in nepoznano sestro, v drugi pa je uporabljena kmečka snov z motivom vraževerne županove hčerke, ki verjame, da ''ceptèc'' ([[lepi čeveljc]], [[latinščina|lat.]] [[Cypripedium calceolus]]) odstrani vse ovire pri možitvi, a doživlja bridkost za bridkostjo, nazadnje pa le dobi svojega ljubega.