Jakob Košar: Razlika med redakcijama

Jakob Košar je od leta 1824 do leta 1830 obiskoval gimnazijo v [[Maribor|Mariboru]] skupaj s [[Stanko Vraz|Stankom Vrazom]] in [[Franc Miklošič|Francem Miklošičem]]. Kasneje je vV [[Gradec|Gradcu]] je zaključil študij filozofije inter teologije in do 1842. leta kaplanoval v [[Mariatrost|Maria Trostu]] pri [[Gradec|Gradcu]], nato pa postal dvorni kaplan sekovskega škofa. Poznal je veliko evropskih jezikov, predvsem vse [[Slovanski jeziki|slovanske jezike]], ter bil zaradi vsestranske izobraženosti in prikupnega značaja splošno priljubljen. Med mladino, ki se je v 30. letih v [[Gradec|Gradcu]] ogrevala za preporoditeljske ideje, je zavzemal vidno mesto.

Njegovi literarni poskusi so ostali v rokopisu in sojih danes mendani moč porazgubljeninajti. Leta 1872 je po [[Davorin Trstenjak|Trstenjakovem]] sporočilu njegova ostalina, razen prevodov iz [[Friedrich Schiller|Schillerja]], Gessnerja in [[Horacij|Horacija]], obsegala še 30 izvirnih pesmi; od teh so 4 natisnjene v [[Zora (časopis)|Zori 1872]]: ''Žetva'', ''Pasterica'', ''Življenje'' in ''Jutro''. V njih mladi pesnik (vse so iz dijaških let) opeva idiličnost življenja na kmetih, podaja slike iz narave in po [[Friedrich Schiller|Schillerjevem vzorcu]] meditira o življenjskih prevarah. Jezik je neizpiljen, leksikalno neenoten in slovnično pomanjkljiv, kar dela dikcijo nepesniško. Pozneje je postala njegova poezija, kolikor se da sklepati po pesmih, ki so se ohranile v prepisu kanonika [[Jožef Pajek|Jožefa Pajeka]], vsebinsko prozaična. Skoraj brez izjeme je tematika poučna, prevladujejo [[Basen|basni]], ostali motivi pa so večinoma malenkostni (''Šparavna žena'', ''Kvokača''). Nekateri motivi so obravnavani s satirično primesjo (''Od Biserjanske vesi'', ''Verženske''). Gostobesednost ter pogosta banalnost;, vse te napake slovenjegoriških verzifikatorjev od [[Leopold Volkmer|Volkmerja]] do [[Gutmana]], so opazne tudi pri Košarju. Sorodnost, ki jo kažejo njegove satirične pesmi z [[Gutmanom]], govori za verjetnost [[Ivan Macun|Macunovega]] sporočila, da je bil soudeležen pri izdaji [[Novega vedeža]]. Morda je kaj malega pomagal tudi [[Anton Murko|Antonu Murku]] pri slovarju, ki ga je ob izidu pozdravilpočastil s pesmijo. Košar je vsaj do leta 1840 pisal v [[Dajnčica|dajnčici]].