Tlak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 85.10.34.187 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{Infobox physical quantity
| name = Tlak
|image = Pressure force area.svg
|caption =
| unit = [[Paskal]] [Pa]
| basequantities = 1 [[Newton|N]]/[[meter|m]]<sup>2</sup>, 1 [[kilogram|kg]]/([[meter|m]]·[[sekunda|s]]<sup>2</sup>) ali 1 [[džul|J]]/[[meter|m]]<sup>3</sup>
| symbols = ''p'', ''P''
| derivations = ''p'' = [[sila|''F'']] / [[površina|''A'']]
}}
'''Tlák''' ali '''pritísk''' (oznaka ''p'' ali redkeje ''P''<ref>{{sktxt|Giancoli|2004}}.</ref>) je kot [[fizika]]lna [[intenzivna količina|intenzivna]] [[fizikalna količina|količina]] razmerje med velikostjo [[ploskev|ploskovno]] porazdeljene ([[normalna sila|normalne]]) [[sila|sile]] ''F''<sub>n</sub> in [[površina|površino]] ploskve ''S'', na katero ta sila prijemlje. V [[diferencialna enačba|diferencialni]] obliki se lahko zapiše:
: <math> \mathrm{d} \mathbf{F}_{\rm n} = -p \, \mathrm{d} \mathbf{S} = -p \, \mathbf{n} \, \mathrm{d} S \!\, . </math>
V [[mirovanje|mirujoči]] [[tekočina|tekočini]] pritiska sila vedno [[pravokotnost|pravokotno]] na [[ploskev]], zato tlak ni odvisen od [[smer]]i ploskve. [[Predznak]] je izbran tako, da je tlak v tekočini [[pozitivno število|pozitiven]].
Tlak je ena od osnovnih [[termodinamska spremenljivka|termodinamskih spremenljivk]], od katere je odvisno stanje [[kapljevina|kapljevine]] ali [[plin]]a. Je [[skalar]]na količina in povezuje vektor površinskega elementa (vektor normalen na površino) in normalno silo, ki deluje nanj. Tlak je skalarna [[razmerje|obratno sorazmernostna]] konstanta, ki povezuje dva normalna vektorja. [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] priporoča označbo za tlak z malo črko ''p''.<ref name="IUPACGoldPressure">{{sktxt|McNaught|Wilkinson|Nic|Jirat|2014}}.</ref> V tujih virih se bolj rabi označba ''P''. Raba ''p'' ali ''P'' je odvisna tudi od področja, kjer se obravnava, od drugih sorodnih rabljenih simbolih, kot sta npr. oznaki za [[moč]] ali [[gibalna količina]] (posebej v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]]), in od sloga pisanja.
[[Mednarodni sistem enot]] določa za tlak enoto [[pascal]] (okrajšava Pa), enako enemu [[newton]]u na kvadratni [[meter]]. Druge enote za merjenje tlaka so še: [[funt na kvadratni palec]] (PSI), [[bar (enota)|bar]], [[atmosfera (enota)|atmosfera]] in [[tor]] oz. [[milimeter živega srebra]].
== Tlačni tenzor ==
V gibajoči se tekočini, še bolj pa pri [[trdnina|trdnih snoveh]] se ne more več upoštevati, da je sila pravokotna na podlago. Zvezo med silo in ploskvijo, na katero sila deluje, je treba zato zapisati v splošnejši obliki:
: <math> d\mathbf{F} = -\underline{p}\cdot d\mathbf{S} \!\, . </math>
Pri tem je ''<u>p</u>'' [[tlačni tenzor]]. Za mirujoče tekočine je tlačni [[tenzor]] [[izotropnost|izotropen]]. V [[elastomehanika|elastomehaniki]] se za isti tenzor z nasprotnim predznakom uporablja izraz [[Cauchyjev napetostni tenzor|(Cauchyjev) napetostni tenzor]] <u>σ</u>:
: <math> \underline{\sigma} = - \underline{p} \!\, . </math>
Po [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]] tlak povečuje [[jakost (fizika)|jakost]] [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] in tako prispeva k masno-energijskemu vzroku gravitacije. Ta učinek je v vsakdanjem življenju neopazen, zelo pomemben pa je na primer pri [[nevtronska zvezda|nevtronskih zvezdah]], čeprav ga še niso eksperimentalno preskušali.<ref>{{sktxt|Vishwakarma|2009}}.</ref>
== Merjenje tlaka ==
Za [[meritev|merjenje]] tlaka se uporablja [[manometer]], npr. [[membranski manometer]], [[manometer na Bourdonovo cev]] ali [[kapljevinski manometer]].
Manometer za merjenje [[zračni tlak|zračnega tlaka]] je [[barometer]], npr. živosrebrni barometer ali kovinski barometer ([[aneroid]]).
Za merjenje zelo majhnih tlakov se uporablja [[vakuummeter]], npr. [[ionizacijski vakuumeter]].
Meri se tudi [[krvni tlak]]. Za to, da dobijo [[glava]] in [[mišice]] dovolj [[kri|krvi]], zagotavlja [[srce]] z določenim tlakom in številom utripov.
== Tlak in pritisk ==
V pogovorni rabi se pogosto rabi izraz »pritisk« v pomenu kvocienta med velikostjo sile in površine, npr. »pritisk v gumah«, »krvni pritisk« ipd.
V tehniki ima izraz »pritisk« drug pomen: to je sila, ki deluje na kaj, npr. »dovoljeni pritisk na os«.
== Glej tudi ==
* [[hidrostatični tlak]]
* [[mehanska napetost]]
* [[vzgon]]
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Viri ==
{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Giancoli|first1= Douglas G.|title= Physics: principles with applications|date= 2004|publisher= Pearson Education|location= Upper Saddle River, N.J.|isbn= 0-13-060620-0|pages= |ref= harv}}
* {{citat|last1= McNaught|first1= A. D.|last2= Wilkinson|first2= A.|last3= Nic|first3= M.|last4= Jirat|first4= J.|last5= Kosata|first5= B.|last6= Jenkins|first6= A.|display-authors= |title= IUPAC. Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book").|date= 2014|publisher= Blackwell Scientific Publications|location= Oxford|isbn= 0-9678550-9-8|doi= 10.1351/goldbook.P04819|version= 2.3.3|url= http://goldbook.iupac.org/E02281.html|ref= harv}}
* {{citat|last1= Vishwakarma|first1= Ram Gopal|url= http://www.springerlink.com/content/c3540l4q9nr17627/|title= Einstein's gravity under pressure|journal= [[Astrophysics and Space Science]]|volume= 321|issue= 2|pages= 151-156|publisher=Springerlink.com |date= 2009-05|accessdate=2012-03-27|doi= 10.1007/s10509-009-0016-8|ref= harv}}
{{refend}}
[[Kategorija:Tlak| ]]
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]
| |||