Ford Madox Brown: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m podatki z WD, nk, ds
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 24:
Brown je bil vnuk škotskega medicinskega teoretika Johna Browna, ustanovitelja brunoniaskega sistema medicine. Njegov dedek je bil škotski delavec. Njegov oče Ford Brown je služil kot častnik v kraljevi mornarici, vključno z obdobjem, ko je služil pod Isaacom Coffinom in obdobju na HMS ''Arethusa''. Po koncu [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] je zapustil mornarico.
 
Leta 1818 se je Ford Brown poročil s Caroline Madox, iz stare kentske družine, od katere je prevzel srednje ime <ref>"Ford Madox Brown", ''Encyclopædia Britannica Eleventh Edition''.</ref>. Brownovi starši so imeli omejena finančna sredstva in so se preselili v [[Calais]], da bi poiskali cenejšo nastanitev, kjer sta se rodila hči Elizabeth Coffin leta 1819 in sin Ford Madox Brown leta 1821.
 
Brownovo izobraževanje je bilo omejeno, saj se je družina pogosto premikala med prenočišči v Pas-de-Calaisu in sorodniki v Kentu, vendar je pokazal umetniški talent pri kopiranju starih mojstrov. Njegov oče je najprej želel za svojega sina pomorsko kariero in pisal svojemu bivšemu kapetanu siru Isacu Coffinu. Družina se je leta 1835 preselila v [[Brugge]], da je Brown lahko študiral na Akademiji pod Albertom Gregoriusom. Leta 1836 se je preselil v [[Gent]] in nadaljeval študij pri Pieteru van Hanselaereju. V [[Antwerpen]] se je leta 1837 preselil h Gustafu Wappersu. Po smrti svoje mame leta 1839 je še naprej študiral v Antwerpnu. Njegova sestra je umrla leta 1840, nato pa še oče leta 1842.
 
== Dela ==
[[File:Brown last of england.jpg|thumb|''Zadnji pogled na Anglijo'' prikazuje par izseljencev, 1855]]
Galerija Tate ima zgodnji primer Brownovega dela, portret njegovega očeta <ref>[http://www.tate.org.uk/art/artworks/brown-study-for-the-dean-in-the-execution-of-mary-queen-of-scots-n04280 Tate.org]</ref>. Najprej je razstavljal na Kraljevi akademiji leta 1840, delo, ki ga je navdihnila pesem lorda [[George Noel Gordon Byron|Byron]]a ''The Giaour'' (zdaj izgubljena), nato pa dokončal ''The Execution of Mary, Queen of Scots'' s svojo sestrično in prihodnjo ženo Elisabeth Bromley kot eno izmed njegovih modelov. Leta 1841 je živel na Montmartru s svojo novo ženo in starim očetom. Slikal je ''Manfred na Jungfrau'', navdahnjen s pesmijo lorda Byrona ''Manfred'', medtem ko je bil v Parizu.
 
Vrstica 39:
[[File:Ford Madox Brown - The Coat of Many Colours - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright=1.2|Brownova ''Jacob and Joseph's Coat'' v Museo de Arte de Ponce, Porto Rico]]
 
Najpomembnejša Brownova slika je bila ''Delo'' (1852-1865), začela leta 1852 v Hampsteadu, in jo je na svoji retrospektivni razstavi pokazal leta 1865. Thomas Plint je napolnil sklad, da bi Brown lahko dokončal, a je leta 1861 pred dokončanjem slike umrl <ref>Dianne Sachko Macleod, ‘Thomas Plint (1823–1861)’, ''Oxford Dictionary of National Biography'', Oxford University Press, Sept 2004</ref>. V tej sliki je Brown poskušal prikazati celotno viktorijansko družabno življenje v eni sami podobi, ki prikazuje delavce, ki so kopali cesto (ulica Heath v Hampsteadu, London) in s tem motili člane družbene hierarhije. Slika v dinamičnem središču akcije izbruha v proliferacijske podrobnosti, saj delavci kopljejo luknjo na cesti - in simbolično - v družbeni strukturi. Vsak lik predstavlja poseben družbeni razred in vlogo v sodobnem urbanem okolju. Brown je napisal katalog, ki je spremljal posebno razstavo dela. Ta publikacija je vključevala obširno razlago dela, ki kljub temu pušča veliko vprašanj brez odgovorov. Brownova skrb zaradi socialnih vprašanj, obravnavanih v delu, ga je spodbudila k odprtju javne kuhinje za lačne v Manchestru in poskušal pomagati mestnim brezposelnim pri iskanju dela z ustanovitvijo izmenjave delavcev. <ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2012/aug/31/pre-raphaelites-ybas?intcmp=239 |title=Why the pre-Raphaelites were the YBAs of their day |date=31 August 2012 |publisher=[[The Guardian]] |author=Fiona MacCarthy |accessdate=11 September 2012}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.manchestergalleries.org/ford-madox-brown/background-to-the-painting/biography-of-ford-madox-brown/social-concience/ |title=Biography of Ford Madox Brown-Social conscience |year=2009 |publisher=Manchester Art Gallery |accessdate=11 September 2012 }}</ref>
Brown je našel pokrovitelje na severu Anglije, med njimi Plinta, George Rae iz Birkenheada <ref>{{cite web |url=http://www.whistler.arts.gla.ac.uk/correspondence/people/biog/?bid=Rae_G&initial=R |website=University of Glasgow |title=George Rae, 1817-1902 |accessdate=24 June 2016}}</ref>, Johna Millerja iz Liverpoola in Jamesa Leatharta iz Newcastla. Do poznih 1850-ih je izgubil potrpljenje zaradi slabega sprejema na Kraljevi akademiji in ni več kazal svojih del, zavračal ponudbo Millaisa, da bi podprl njegovo pridružitev. Leta 1858 je ustanovil klub Hogarth z Williamom Morrisom, Edwardom Burne-Jonesom in njegovim bivšim učencem Rossettijem. Po uspešnem obdobju nekaj let je imel klub več kot 80 članov, med njimi več uglednih članov Kraljeve akademije. Brown pa je odstopil leta 1860, klub pa se je leta 1861 zlomil.
 
Od leta 1860 je Brown izdeloval pohištvo in vitraže. Bil je ustanovitelj partner oblikovalske družbe William Morris, Morris, Marshall, Faulkner & Co., leta 1861, ki se je leta 1874 ukinila, in je sam nadaljeval delo. Bil je tesen prijatelj krajinskega umetnika Henryja Marka Anthonyja.
 
Glavni Brownov dosežek po ''Delu'' je bil ''Manchesterski murali'', cikel dvanajstih slik v Veliki dvorani Manchestrske mestne hiše, ki prikazuje zgodovino mesta. Brown bi bil star 72 let, ko je končal murale. Skupaj jih je delal šest let, kar je bilo njegovo zadnje veliko delo. <ref>{{Cite news |title=Ford Madox Brown: pre-Raphaelite pioneer and working-class hero |last=Hughes |first=Kathryn |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2011/sep/16/ford-madox-brown-pre-raphaelite-exhibition |newspaper=The Guardian |date=16 September 2011 |accessdate=8 November 2011}}</ref>
Vrstica 52:
Njun prvi otrok je umrl kot novorojenček novembra 1842. Njuna hči Emma Lucy se je rodila leta 1843 in družina se je leta 1844 preselila nazaj v Anglijo. Leta 1845 so odšli v Rim, da bi ublažili bolezen svoje žene, ki je trpela zaradi jetike (pljučna tuberkuloza). Umrla je v Parizu junija 1846, stara 27 let, na poti nazaj v Anglijo iz Rima.
 
Emma Hill je postala pogost Brownov model od leta 1848; na primer, je žena v ''Zadnjem poogledu na Anglijo''. Postala je njegova ljubica in v Londonu sta si delila hišo, vendar se zaradi socialne konvencije ni mogel poročiti sz nepismeno hčerko zidarja. Njuna hči Catherine Emily se je rodila leta 1850 in na koncu sta se poročila v St Dunstan-in-the-West aprila 1853. Njun sin Oliver Madox Brown (1855-1874) (znano kot Nolly) se je zaobljubil kot umetnik in pesnik, vendar je umrl zaradi zastrupitve krvi pred svojo zrelostjo. Nollyjeva smrt je bila močan udarec za Browna in ohranil sinovo sobo kot svetišče. Drugi sin Arthur se je rodil septembra 1856. Brown je Arthurja uporabil kot model otroka, ki je v ospredju ''Dela'' kot dojenček v naročju dekleta, vendar je v juliju 1857 umrl star samo deset mesecev.
 
[[File:Ford Madox Brown - Pretty Baa-Lambs - Google Art Project.jpg|thumb|upright=1.2|''Pretty Baa-Lambs''. Brownova ljubica Emma in druga hči Cathy leta 1851]]