Metković: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m tekst+ |
||
Vrstica 12:
}}
'''Metković''' je [[mesto]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]].
Metković je mesto in [[pristanišče]] v [[Južna Dalmacija|Južni Dalmaciji]]. Leži na obali reke [[Neretva|Neretve]] okoli 20 km gor vodno od njenega izliva v [[Jadransko morje]]. Novejši del mesta je na desni obali reke, kjer je tudi industrijsko pristanišče. Jedro starega mesta leži na levi obali reke. Sestavljajo ga kamnite hiše sredozemskega tipa z ozkimi ulicami, ki se vzpenjajo proti cerkvi ''sv. Ilije Preroka''. Ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] so do [[Sarajevo|Sarajeva]] zgradili [[Železniška proga|ozkotirno železnico]]. Takrat je Metković postal pomembno gospodarsko središče tega dela Dalmacije. Med obema svetovnima vojnama je bil Metković glavno pristanišče na Neretvi (izvoz lesa iz Bosne in Hercegovine).<ref>''Mala splošna enciklopedija DZS'', knjiga 2. Ljubljana 1975</ref> Pomen glavnega pristanišča pa je izgubil v sredini 20. stoletja, ko sta bili zgrajeni novo pristanišče v [[Ploče|Pločah]] in do tja elektrificirana proga z normalno širino tira. V mestu se nahajajo: [[župnijska cerkev]] ''sv. Ilije Preroka'' postavljena leta 1870 z zvonikom iz leta 1872, okoli cerkve ''sv. Ivana Nepomuka'' in ''sv. Roka'' postavljeni okoli leta 1857 pa leži pokopališč ter Ornitološki muzej.
== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološka izkopavanja]] na griču Predolac in v širši okolici današnjega mesta (grič Gračina) nam pripovedujejo, da je bilo to področje naseljeno že v [[Prazgodovina|prazgodovini]]. V [[Antika|antiki]] so ta prostor naseljevali [[Iliri]], nedaleč stran od današnjega mesta pa je pri naselju [[Vid, Metković|Vid]] nastala antična Narona. V [[arhiv|starih listinah]] se Metković prvič omenja leta 1422. Naselje se je razvilo ob koncu 17. stoletja, ko so [[Beneška republika|Benečani]] zasedli spodnji tok Neretve. Postalo je obmejno mesto najprej Beneške republike, potem [[Francija|Francije]], nato [[Habsburška monarhija|Avstrijske]] Dalmacije na meji proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. V tem času je na širšem področju Neretve imel pomemben strateški položaj utrjeni [[grad]] ''Vratar'', ki se ga v starih listinah omenja v 15. in 16. stoletju ter osmanska utrdba ''Kula Norinska'' ( po kateri je dobilo ime tudi današnje naselje [[Kula Norinska]]) zgrajena v začetku 16. stoletja. Hitrejši razvoj kraja se pričel po letu 1716, ko co Benečani zapustili [[Gabela|Gabelo]] ter v Metkoviću zgradili novo pristanišče ter tu naselili večje število prebivalcev. V času francoske uprave in z izgradnjo Napoleonove ceste je Metković postal prometno in trgovsko središče ter politično in administrativno središče ''Donjega Poneretavlja.'' S prometnim povezovanjem z [[Mostar]]jem (cesta 1865, železnica 1885) in izgradnjo pristanišča (1870-ih in 1880-ih letih) se je pričel hiter razvoj mesta, ki se je razširil na desno obalo reke. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se povečali pristaniški promet, trgovina, gostinstvo ter industrija in obrt. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo mesto zaradi zavezniškega bombardiranja porušeno.<ref> '' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref>
== Demografija ==
| |||