Gorgija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m slo, wiki |
||
Vrstica 14:
}}
'''Gorgija''', '''Gorgias''', '''Gorgia''', [[Antična Grčija|starogrški]] [[Sofistika|sofist]], pre-[[sokrat]]ski [[filozof]] in [[retorika|retorik]], * [[485 pr. n. št.|485]]/[[480 pr. n. št.]],
Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja [[Sofistika|sofistike]], ki daje poudarek na uporabo [[Retorika|retorike]] v političnem in mestnem življenju. Bil je izrazit retorik, ki mu je bilo bolj pomembno kako je govoril, kot kaj je govoril. Ohranila so se štiri izmed njegovih del. Najbolj znano in pomembno med njimi je O naravi ali o nebivajočem. Prav v tem delu tudi loči [[bivajoče]], mišljenje in besedo, s tem pa da besedi ogromno moč. Obenem pa se prav zaradi ločitve bivajočega in s tem tudi nedosegljive resnice od besede osredotoči na prepričevanje, ki temelji na verjetju ne pa teh resnicah. To mu je omogočilo, da je moč besede privedel do najvišjih meja. Poleg govorniškega vidika besede ga je zanimal tudi pesniški vidik.
== Življenje ==
Gorgija je bil okoli leta [[485 pr. n. št.]] rojen v grški koloniji Leontini na [[Sicilija|Siciliji]]. Njegov oče Charmantides je imel še najmanj enega sina in hči. <ref name=basics>Mastin, L. ''Gorgias'' http://www.philosophybasics.com/philosophers_gorgias.html</ref>Sprva se je ukvarjal s fiziko in prirodno filozofijo, kjer je delal z [[Empedoklej]]om, ki je bil obenem tudi njegov učitelj. O njegovem življenju pred prihodom v [[Atene]] ni znano veliko. <ref name=Vorlander> Vorländer, K. 1977. ''Zgodovina filozofije''. {{COBISS|ID=1892609}}</ref> Tja je prišel šele leta [[427 pr. n. št.]], kot politični ambasador, ki so ga poslali njegovi sodržavljani. Takrat je bil star že okoli šestdeset let. Ko je prišel v [[Grčija|Grčijo]] prosit [[Atene]] za zaščito pred sosednjimi [[Sirakuze|Sirakuzami]], so njegovi govori poslušalce popolnoma prevzeli, kar mu je prineslo slavo in oboževanje in kasneje vodilo tudi v to, da se je naselil v [[Atene|Atenah]]. K temu je verjetno pripomoglo tudi to, da je dobival velike količine denarja za svoje učne ure [[Retorika|retorike]]. Zelo hitro je namreč dobil veliko učencev, ki so hoteli pridobiti njegove retorične sposobnosti, saj so bili [[Grki]] nadvse zagreti za vse, kar se je tikalo besede, ker so vedeli, da ima le-ta ogromno moč, posebno v politiki, v skupščini, pred sodiščem… <ref name=Hribar />
Kot večina [[Seznam starogrških filozofov|filozofov]] tedanjega časa je bil tudi on potujoči delavec. Potoval je po [[Grčija|Grčiji]] in kot učitelj nastopal s svojimi izjemnimi retoričnimi sposobnostmi. Za svoje učne ure oziroma nastope je zaračunaval znatne zneske. Njegovi govori in tekoč, ritmičen stil naj bi poslušalce kar hipnotizirali. <ref name=basics /> Kasneje je tudi ustanovil neke vrste šolo oziroma pouk za [[Retorika|retoriko]], kjer je med drugim sprejemal razna vprašanja, s tem pa je tudi sam začel z umetnostjo improviziranega govora. Učencem je včasih omogočil, da sami predlagajo temo, kar naj bi dokazovalo, da ima znanje o vsem in da ima sposobnost govoriti o vseh temah. <ref name=Reale> Reale, G. 2002. ''Zgodovina antične filozofije: I. zvezek: Od izvirov do Sokrata.'' {{COBISS|ID=124697344}}</ref>
Vrstica 40 ⟶ 36:
== Kritika <ref name=iep>Francis Higgins, C. ''Gorgias'' http://www.iep.utm.edu/gorgias</ref> ==
Tako [[Platon]] kot [[Aristotel]] sta kritizirala Gorgija, označevala sta ga kot sofista, katerega primaren namen je bil pridobivanje bogastva na račun znanja. Zato ga nista imela za pravega filozofa. [[Platon]] v svojem delu [[''Gorgija (Platon)|Gorgija'']], ločuje filozofijo od retorike in ga karakterizira kot govornika, ki zabava občinstvo s svojimi prepričljivimi besedami in ki verjame, da je znanje prave resnice nepotrebno, ko nekdo odkrije umetnost prepričevanja. Gorgija v dialogu tudi odvrne, da je retorika edino področje znanja, ki se ga moraš naučiti. Ostalo lahko prezreš in še vedno prekosiš profesionalce na njihovem področju. V njegovem delu je tako lik Gorgija prisiljen priznati, da se njegova umetnost bolj nanaša na mnenje kot pa znanje, in da se retorika ukvarja z jezikom in govorom, brez upoštevanja vsebine. Prikazan je kot človek v protislovnem odnosu do resnice, saj verjame, da dejanskega znanja ne potrebuješ, dokler
Obstaja veliko razlag zakaj je [[Platon]] preziral Gorgija. Prva je zgolj filozofska, saj je [[Platon]] verjel, da [[retorika]] nima pedagoške vrednosti. Druga razlaga vsebuje tudi politično noto, saj sta imela [[Platon]] in Gorgija nasprotujoči si politični mnenji.
Vrstica 46 ⟶ 42:
[[Aristotel]] pa je Gorgiju zameril uporabo poetičnega jezika in prekomerno uporabo sestavljenih besed.
== Dela ==
Gorgiju pripisujemo štiri dela; ''Ἑλένης ἐγκώμιον'' (Enkomij Heleni), ''Επιτάφιος'' (Epithapos), ''Ὑπέρ Παλαμήδους ἀπολογία'' (Palamedov zagovor) in ''Περὶ τοῦ μὴ ὄντος ἢ Περὶ φύσεως'' (O naravi ali o nebivajočem). Delo ''O Naravi ali o nebivajočem'' je izgubljeno, vendar sta se ohranili dve parafrazi. Gorgijev stil je bil zelo poetičen. V besedilih je uporabljal veliko metafor in figur, imel pa je tudi značilen stil rimanja. <ref name=Hribar>Hribar, M. 1987. ''Zgodovina filozofije: Antična filozofija'' {{COBISS|ID=17274881}}</ref>
=== Ἑλένης ἐγκώμιον (Enkomij Heleni) ===
''Enkomij Heleni'' je dober primer slovesnega govora, saj v delu časti [[Helena (mitologija)|Heleno]] iz [[Troja|Troje]] in jo odreši obtožbe, ki je je bila deležna po pobegu iz [[Šparta|Šparte]]. V delu je tudi opisoval moč logosa. Logos oziroma govorno prepričevanje predstavlja kot vplivno silo, ki je lahko podlo uporabljena, da prepriča ljudi v dejanja proti njihovim interesom. Lahko prevzame obliko poezije, božjih znamenj ali pa govora. <ref name=wiki>''Gorgias'' https://en.wikipedia.org/wiki/Gorgias</ref>
=== Επιτάφιος (
Med 4. in 5. stoletjem pred našim štetjem so znani govorci predavali na pogrebih padlih v vojnah. Gorgija v besedilu kritizira propagandno retoriko tistega časa. Delo predstavlja pomemben prispevek k zvrsti pogrebnega govora. <ref name=wiki />
=== Ὑπέρ Παλαμήδους ἀπολογία (Palamedov zagovor) ===
Tudi v tem delu je snov vzeta iz [[Trojanska vojna|trojanske vojne]]. Ko [[Odisej]] obtoži [[Palamedej]]a izdaje, se ta brani z zagovorom. V tem govoru Gorgija eksperimentira, kako lahko s prepričljivimi argumenti povzroči dvom o prvotni resnici. Tako predstavi različne logične, etične in čustvene argumente. Na koncu dokaže, da obtoženi za svoja dejanja potrebuje dober motiv in vztraja, da [[Palamedej]] tega ni imel. <ref name=wiki />
=== Περὶ τοῦ μὴ ὄντος ἢ Περὶ φύσεως (O naravi ali o nebivajočem) ===
Originalen tekst je bil izgubljen, ostali sta le dve parafrazi. Prvo je ohranil filozof [[Sekst Empirik]] v delu ''Proti profesorjem'', druga pa je bila ohranjena v anonimnem delu ''Περὶ Μελίσσου, Ξενοφάνους καὶ Γοργίου'' (''O Melissu, Ksenofanu in Gorgiji''). Vsako delo izključuje snov drugega, zato lahko sklepamo, da je obstajala posredna verzija besedila. <ref name=wiki />
Vrstica 85 ⟶ 81:
Tako odkrije vidik besede, ki jo naredi nosilko predlogov, prepričevanja in verjetja. Prav [[retorika]] pa lahko izkoristi ta vidik besede in zato jo imenujemo umetnost prepričevanja. Gre namreč za prepričevanje, ki je vezano le na verjetje ne pa na neko resnico ali nekaj bivajočega. To poglobljeno poučevanje besede pa ga je naredilo občutljivega tudi na pesniški vidik besede. Kakor umetnost tudi retorika stremi k vzgibavanju občutkov. S tem pa retorika želi doseči nek praktičen cilj, medtem ko ima umetnost praktično brezinteresne cilje. To vzgibavanje občutkov, ki jih povzroči umetnost z uporabo besed, nima praktičnega cilja, in s tem dobi estetsko vrednosti. <ref name=Reale />
== Sklici ==
= Viri in literatura =▼
{{sklici}}
Francis Higgins, C. ''Gorgias'' (483—375 B.C.E.). [internet]. [citirano 29.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://www.iep.utm.edu/gorgias▼
''Gorgias''. [internet]. [citirano 29.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Gorgias▼
Hribar, M. 1987. ''Zgodovina filozofije: Antična filozofija''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Iskanja, 1). {{COBISS|ID=17274881}}▼
Platon. 2004. ''Gorgias: revised edition''. London: Penguin. (Penguin classics). {{COBISS|ID=15640722}}▼
▲== Viri in literatura ==
Reale, G. 2002. ''Zgodovina antične filozofije: I. zvezek: Od izvirov do Sokrata''. Ljubljana: Studia humanitatis. (Zgodovina antične filozofije, 1) (str. 201-210) {{COBISS|ID=124697344}}▼
▲* Francis Higgins, C. ''Gorgias'' (483—375 B.C.E.). [internet]. [citirano 29.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://www.iep.utm.edu/gorgias
▲* Hribar, M. 1987. ''Zgodovina filozofije: Antična filozofija''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Iskanja, 1). {{COBISS|ID=17274881}}
▲* Mastin, L. ''Gorgias''. [internet]. [citirano 29.11.2017]. Dostopno na naslovu:
▲* Platon. 2004. ''Gorgias: revised edition''. London: Penguin. (Penguin classics). {{COBISS|ID=15640722}}
▲* Reale, G. 2002. ''Zgodovina antične filozofije: I. zvezek: Od izvirov do Sokrata''. Ljubljana: Studia humanitatis. (Zgodovina antične filozofije, 1) (str. 201-210) {{COBISS|ID=124697344}}
* Vorländer, K. 1977. ''Zgodovina filozofije''. Ljubljana : Slovenska matica. {{COBISS|ID=1892609}}▼
{{Normativna kontrola}}
▲Vorländer, K. 1977. ''Zgodovina filozofije''. Ljubljana : Slovenska matica. {{COBISS|ID=1892609}}
[[Kategorija:Rojeni v 480. letih pr. n. št.]]
[[Kategorija:Umrli v 380. letih pr. n. št.]]
[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Sofisti]]
| |||