Nemška demokratična republika: Razlika med redakcijama

V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke [[vojna odškodnina|reparacije]] Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov, ki so jih zadušile sovjetske čete.<ref>[http://www.ib.hu-berlin.de/~pbruhn/juni1953.htm Bibliogr. database of the international literature, 17. junij 1953]</ref> Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala soustanoviteljica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], leta 1956 pa je ustanovila državno ljudsko armado. Leta 1960 je postal predsednik državnega sveta [[Walter Ulbricht]], generalniprvi sekretar [[Enotna socialistična stranka|Enotne socialistične stranke]]. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane ''[[Ostpolitik]]'', vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod [[Erich Honecker|Erichom Honeckerjem]], generalnim sekretarjem stranke od 1971 in predsednikom državnega sveta v letih 1976-1989, uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč|Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč]]. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija [[Stasi]] je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in [[Leipzig]]u več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina [[Novi forum]] zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR-u izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933. 3. oktobra 1990 so se dežele, ki so jo sestavljale, pridružile [[Zvezna republika Nemčija|Zvezni republiki Nemčiji]] in NDR je prenehala obstajati.