Jožef Smej: Razlika med redakcijama

'''Jožef Smej''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnikškof]], [[teolog]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[škofprevajalec]], * [[15. februar]] [[1922]], [[Bogojina]].

Jožef Smej se je rodil v [[Bogojina|Bogojini]] 15. februarja 1922 očetu Jožefu in materi Ani, rojeni [[Ošlaj]]. Osnovno šolo je obiskoval v [[Bogojina|Bogojini]], gimnazijo v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Prva štiri leta je stanoval v Martinišču, zadnja štiri pa se je vozil s kolesom iz BogojneBogojine. Že v tistem času je pisal prozo in pesmi objavljal v dijaškem lističulistu [[''Zarja]]''. Po maturi leta [[1940]] se je vpisal na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|medicinskoMedicinsko fakulteto]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Konec oktobra pa se je prepisal na [[VisokaTeološka bogoslovnafakulteta enota šolav Mariboru|Visoko bogoslovno šolo]] v [[Maribor]]. Jeseni [[leta 1941]] je kot bogoslovec nadaljeval študij v [[Sombotel]]u.

[[8. december|8. decembra]] [[1944]] je bil v [[Sombotel]]uSombotelu posvečen v [[duhovnik]]a. Najprej je služboval v [[Župnija Dokležovje|Dokležovju]], zatem leta [[1945]] nekaj mesecev v [[Župnija Dobrovnik|Dobrovniku]]u, nato pa do leta [[1948]] kot kaplan v [[Župnija Turnišče|Turnišču]]. Vmes je odslužil 13 mesecev vojaščine v [[Zagreb]]u. V letih 1948-19691948–1969 je služboval v [[Župnija Murska Sobota|Murski Soboti]], najprej kot [[kaplan]], nato kot [[župnik]] in nazadnje kot [[dekan (religija)|dekan]]. Leta 1969 je na željo [[škof]]aškofa [[Maksimilijan Držečnik|DržečnikMaksimilijana Držečnika]]a prišel v [[Maribor]] za stolnega [[vikar]]ja. Imenovan je bil za stolnega kanonika in kmalu tudi za [[stolni prošt|stolnega prošta]] (1975), ravnatelja škofijske pisarne ali škofijskega kanclerja. Doktoriral je leta 1976. Leta 1980 je sprejel službo škofovega [[generalni vikar|generalnega vikarja]] in jo opravljal 20 let (do leta 2000). Kot dober poznavalec madžarščine je navezal dobre stike s sosednjimi madžarskimi škofi in duhovniki, med drugimi tudi z msgr. [[Jenő Tietze|Jenőjem Tietzejem]].

[[Papež Janez Pavel II.]] ga je 25. aprila 1983 imenoval za [[maribor]]skega pomožnega [[škof]]a, 23. maja istega leta pa je bil v [[škof]]a tudi posvečen. UpokojilŠkofovsko seslužbo je [[18.opravljal junij]]aza časa škofa [[2009Franc Kramberger|Franca Krambergerja]] (od leta 2006 nadškofa).

Poleg škofovske službe se je Jožef Smej ukvarjal tudi z znanstvenoraziskovalnim in literarnim delom. Poseben poudarek daje raziskavam kulturne in slovstvene zgodovine [[Prekmurje|Prekmurja]], terposebej [[prekmurščinaPrekmurščina|prekmurskiprekmurskemu jezikjeziku]], [[prekmurska književnost|prekmurskoprekmurski književnostknjiževnosti]] in avtorjeduhovnikom, papisateljem politiketer politikom kot so ([[Mikloš Küzmič]], [[Štefan Küzmič]], [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]], itn.)in drugi.

Svoje pesmi je objavil v zbirki ''Kaplja v vedru'' (1992). Napisal je [[roman]]aromana o [[Ivan Baša|Ivanu Bašu]] (1991) in [[Štefan Küzmič|Štefanu Küzmiču]] (2006), več nabožnih del, tudi v verzih, med njimi ''Križev pot'' (1995) in [[zgodovina|zgodovino]] [[župnijskaStolnica sv. Nikkolaja, Murska cerkevSobota|župnijske cerkve]] v Murski Soboti]].

Obsežen je tudi njegov prevajalski opus. Prevaja iz [[latinščina|latinščine]], [[francoščina|francoščine]] ([[Jean Racine|J. Racine]], [[Thomas Corneille|T. Corneille]]) in [[madžarščina|madžarščine]] ([[Géza Gárdonyi|G. Gárdonyi]]). Iz [[nemščina|nemščine]] in francoščine prevaja tudi [[Sveto pismo|biblicističnesvetopisemska]] spisebesedila.