Simon Bolivar: Razlika med redakcijama

dodanih 72 zlogov ,  pred 2 letoma
m
pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
m (pp)
m (pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB)
'''Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco''', običajno samo '''Simon Bolivar''' (vzdevek '''''El Libertador''''' /slov. ''Osvoboditelj''/), [[Venezuelci|venezuelski]] [[revolucionar]], [[vojskovodja]] in [[politik]], * [[24. julij]] [[1783]], [[Caracas]], Španski imperij, današnja [[Venezuela]], † [[17. december]] [[1830]], Santa Marta, [[Velika Kolumbija]], današnja [[Kolumbija]].
 
Bolivar je najzaslužnejši kot vodja v boju za osvoboditev [[Južna Amerika|južnoameriških]] [[kolonija (geografija)|kolonij]] izpod [[Španija|španske]] oblasti ter za osamosvojitev Venezuele (od leta 1999 Bolivarske republike Venezuele), Kolumbije (ki je takrat vključevala tudi [[Panama|Panamo]]), [[Ekvador]]ja, [[Peru]]ja in [[Bolivija|Bolivije]], ki je dobila po njem tudi [[ime]].
 
Leta 1819 je postal prvi predsednik Velike Kolumbije, leta 1824 predsednik Peruja in leta 1825 predsednik Bolivije. Njegove velike sanje o združenih deželah nekdanjih španskih kolonij so se razblinile v nemirih, [[Državni udar|državnih udarih]] in [[vojna]]h že proti koncu njegovega življenja.
 
[[Slika:Juan Vicente Bolívar.jpg|left|thumb|200px|Juan Vicente Bolívar, oče Simona Bolivarja (okoli 1800)]]
 
== Zgodnje življenje ==
Simon Bolivar se je rodil očetu Juanu Vicenteju in mami Mariji, imel je dve starejši sestri in brata, tretja sestra je umrla ob rojstvu.<ref name="Arismendi Posada, 1983, p. 9">Arismendi Posada, 1983, p. 9</ref> Zgodaj je izgubil oba starša, oče je umrl, ko je bil star dve leti in pol (1786), pri osmih letih še mama (1792). Sorodniki so mu priskrbeli učitelje in mentorje, primerne njegovemu stanu, zlasti v otroštvu pa je zanj skrbela sužnja Hipolita (''la negra Hipolita'').<ref> name="Arismendi Posada, 1983, p. 9<"/ref> Vzgojen je bil pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], bral je [[Voltaire|Voltaira]] in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseauja]].
 
Ko je bil star 14 let, je njegov mentor Simón Rodríguez zaradi obtožb o zaroti zoper špansko krono pobegnil, zato je šolanje nadaljeval na vojaški akademiji ''Milicias de Veraguas''.<ref>Arismendi Posada, 1983, p. 10</ref> Leta 1799 je odpotoval v [[Mehika|Mehiko]], [[Francija|Francijo]] in v Španijo, kjer se je leta 1802 poročil z Maríjo Tereso Rodríguez del Toro y Alaizo, s katero se je vrnil v Venezuelo, kjer je le osem mesecev kasneje umrla za [[rumena mrzlica|rumeno mrzlico]]. Nikoli več se ni poročil, ni imel potomcev.
 
Leta 1804 je znova odpotoval v Evropo, v času, ko je bil [[Napoleon Bonaparte]] na vrhuncu svoje moči in se je okronal za cesarja. V [[Pariz]]u je srečal svojega starega mentorja Simóna Rodrígueza, ki ga je seznanil z deli razsvetljenskih mislecev, srečal je naravoslovca in raziskovalca [[Alexander von Humboldt|Alexandra von Humboldta]],<ref>http://www.jstor.org/discover/10.2307/1842308?uid=3739832&uid=2&uid=4&uid=3739256&sid=21102035323161 Humboldt in Bolivar</ref> ki mu je opisal južnoameriška naravna bogastva in njihov potencial. V njem je dozorevala ideja o samostojnosti kolonij in tako je v [[Rim]]u, 15. avgusta 1805, prisegel, da bo osvobodil svojo deželo.<ref>Masur 1948, pp. 41-43</ref> Ob vrnitvi je obiskal vzhodno obalo [[ZDA]], v Venezuelo se je vrnil leta 1807.
 
== ''El Libertador'' ==
[[Slika:Simón Bolívar, 1816.jpg|thumb|left|upright|Bolívar leta 1816, med izgnanstvom na Haitiju]]
=== Venezuela in Velika Kolumbija (1807-1820) ===
V času njegove vrnitve je bila Španija Napoleonova zaveznica. Francisco de Miranda je le leto prej (1806) z [[VelikaZdruženo Britanijakraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] podporo poskušal izvesti invazijo, vendar mu ni uspelo. Ko pa je Napoleon Španijo zasedel (1808) in odstavil kralja [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]], mnogi Venezuleci niso več videli razloga za zvestobo evropskim oblastnikom. 1810 so pregnali španskega guvernerja, Bolivarja pa poslali v [[London]] iskati podporo. Vojaške podpore ni našel, je pa srečal in pripeljal nazaj prej omenjenega de Mirando, da bi vodil upornike.
 
[[Slika:Mapa de Venezuela, N. Granada y Quito, 1821.jpg|thumb|300px|Upravna delitev Velike Kolumbije leta 1820]]
 
== Smrt in politična zapuščina ==
Bolivar je odstopil s položaja predsednika/diktatorja 27. avgusta 1830 z namenom, da gre v prostovoljno izgnanstvo v Francijo,<ref>Bolívar, Simón (1983). Hope of the universe (print ed.). Paris: UNESCO</ref> vendar je umrl za tuberkulozo 17. decembra istega leta v starosti 47 let.<ref>Arismendi Posada 1983, p. 19</ref> Na smrtni postelji je želel, da se uniči vsa njegova korespondenca in arhiv. Njegova želja ni bila uslišana, zato so zgodovinarjem še vedno na razpolago pisma, ki razkrivajo Bolivarjevo filozofijo, kot tudi podrobnosti njegovega dolgoletnega razmerja z Manuelo Sáenz. Pokopan je bil v Santa Marti, leta 1842 prekopan v Caracas. Simbolični ostanki Manuele Sáenz, ki je umrla 1856, so bili prenešeni ob njegov grob leta 2010.<ref>[http://www.bbc.co.uk/news/10504821 Venezuela honours Simon Bolivar's lover Manuela Saenz (BBC)]</ref> Leta 2008 je venezuelski predsednik [[Hugo Chávez]] ukazal izkop, da bi preveril trditve o umoru oz. zastrupitvi z [[arzenik]]om. <ref>Forero, Juan (23 February 2008). "Chávez, Assailed on Many Fronts, Is Riveted by 19th-Century Idol". [http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2008/02/22/AR2008022202904.html The Washington Post]</ref> [[Forenzika|Forenziki]] so zaključili, da ni dokazov o zastrupitvi ali nenaravni smrti.<ref>{{cite web|author=Girish Gupta |url=http://www.csmonitor.com/World/Americas/Latin-America-Monitor/2011/0726/Venezuela-unable-to-determine-cause-of-Bolivar-s-death |title=Venezuela unable to determine cause of Bolivar's death |publisher=CSMonitor.com |date=2011-07-26}}</ref>
 
Ker je bil ključna oseba pri osvoboditvi in ustanovitvi mnogih južnoameriških držav, ima še danes pomemben vpliv na politiko, zlasti v Venezueli pod Chavezom,<ref>[http://venezuelanalysis.com/analysis/4841 Hugo Chavez presents Simon Bolivar]</ref><ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/07/23/AR2010072302420.html Behind exhumation of Simon Bolivar is Hugo Chavez's warped obsession (The Washington Post)]</ref> pa tudi v drugih državah v strankah celotnega političnega spektra.<ref>Lynch 2006, p. 299–304.</ref>
 
Po njem je bila poimenovana država Bolivija, številne ulice, trgi, šole, bolivijska (boliviano) in venezuelska (bolivar) valuta, ladje, podmornice, mesta in asteroid<ref>[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=712 712 Boliviana]</ref>
* [http://www.militaryheritage.com/bolivar.htm Simon Bolivar: Liberator of Latin America] {{ikona en}}
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/72067/Simon-Bolivar Encyclopadia Britannica, geslo Simon Bolivar, Article Free Pass] {{ikona en}}
 
 
{{-}}