Vrsta (biologija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m removed Category:Biologija using HotCat |
|||
Vrstica 21:
** 199.350 [[dvokaličnice|dvokaličnic]],
** 59.300 [[enokaličnice|enokaličnic]];
* 74,
* 10.000 [[lišaji|lišajev]];
* 1.250.000 [[živali]], med temi:
Vrstica 47:
Zgornja [[definicija]] vrste, deloma povzeta po Mayru, je do neke mere idealistična. Ker predpostavlja [[spolno razmnoževanje]], ostaja izraz neopredeljen za vse organizme, ki se razmnožujejo nespolno. Biologi pogosto ne vedo, ali sta se dve morfološko podobni skupini sposobni ploditi ''potencialno''. Poleg tega se precej razlikuje raven za uspešno križanje v naravnih ali eksperimentalnih razmerah ter celo raven spolnega razmnoževanja pri posameznih organizmih. Zato je vrsto mogoče razumeti na več načinov:
; Tipološka vrsta: skupina organizmov, v katero spadajo vsi osebki, ki so zadosti blizu nekaterim vnaprej določenim lastnostim. Po tej definiciji bi bila vrsta skupina variacij ali fenotipov v vzorcu (npr. krajši in daljši repi). To metodo so kot tradicionalno metodo opredeljevanja vrst strokovnjaki (npr. Linné) uporabljali pred prihodom evolucijske teorije. Danes pa vemo, da pri različnih fenotipih ne gre nujno za različne vrste (npr. vinska mušica s štirimi krili ni druga vrsta kot njena prednica z dvema). Na ta način opredeljena vrsta se imenuje ''morfovrsta'' ali ''morphospecies''.
; Morfološka vrsta: populacija ali skupina populacij, ki se od drugih populacij morfološko razlikuje. [[Kokoši]] in [[raca|race]] lahko npr. ločimo po različno oblikovanem kljunu in plavalni kožici pri racah. Na ta način se vrste opredeljujejo že od samega začetka zgodovine. Ta koncept vrste je močno sporen, saj sodobnejši genetični podatki kažejo, da so si genetsko različne populacije lahko zelo podobne in da včasih obstajajo morfološke razlike celo med zelo podobnimi populacijami. Vseeno pa so številne vrste opisane izključno morfološko.
| |||