Japonska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Cleverth31 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
m →Biodiverziteta: --Biotska raznovrstnost |
||
Vrstica 144:
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tedno, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref>
===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.<ref name="unesco1">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan – Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}</ref>
Vrstica 422:
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave. <ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]] , [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci. <ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref><ref name="nhk.or.jp"/>
==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref>{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek "dežela vzhajajočega Sonca".<ref>{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}</ref> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za "cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)". V pismu je bilo zapisano: "Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja."
Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]]<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref>, a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today | Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}</ref>
V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''. <ref>{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega
Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.
| |||