|
'''Čustvo''' je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo našsvoj vrednostni odnos do nekegakakega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto pa tudi do sebe. Čustva ves čas doživljamo na nek kodiran načinkodirano, presojamo pa jih le v primerih, ko so za nas ali za našonaše komunikacijosporazumevanje pomembna. Paul Eckman (1992)<ref> Ekman, P. (1992). Are There Basic Emotions? Psychological Review, 99, 550-553.</ref> kot temeljna čustva navaja [[veselje]], [[žalost]], [[jeza|jezo]], [[strah]], [[gnus]] in [[presenečenje]]. PoznamoNašteta tudičustva vrstose čustev,pojavljajo kiv sorazličnih kombinacija teh ali so le za nianso različna od tehkombinacijah in drugihodtenkih. Ljubosumje je primerZgled sestavljenega čustva, sestavljenoki jezdružuje iz ljubezniljubezen (veselje in žalost) inter strahustrah pred izgubo ljubljene osebe, je ljubosumje.
Človeško telo v odzivuse na določeneokoliščine situacijeodziva različno reagira, kar se potemodraža kaže tudi vs telesnihtelesnimi in duševnihduševnimi spremembahspremembami. [[Charles Darwin|Darwin]] je v delu »''Izražanje čustev pri človeku in živalih''« (1872) primerjalugotavljal čustvovanjemočno podobnost čustvovanja pri ljudeh in višje razvitih primatih in ugotavljal močne podobnosti. Za človeka je bistvenoznačilno, da združuje čustvovanje združuje z uporabo intelektaintelektom in imada z odraščanjem vpridobiva večji meri aktivendejavnejši odnos do čustev kot pasivenčustvovanja. Vsak opisOpis čustev, ki zgolj povzemavključuje biološkesamo telesne spremembe v človekovičlovekove duševnosti, nujno tvegaje [[redukcionizem|redukcionističen]].
Čustva so vidnapredvsem iracionalen odziv, odvisen od okolja, temperamenta in telesne konstitucije. Kažejo se tudi navzven ,: znanstveno je ugotovljenapotrjena povezava med [[obrazna mimika|obrazno mimiko ]] in izražanjem čustev, ugotovljena jepa bilaje tudi obratnanasprotna povezava, dapri posnemanjekateri lahko uporaba obrazne mimike povzroči tudi čustva , ki jih želite začutiti. Oseba, ki se trudi smejati, bo manj žalostna od osebe, ki se tega ne trudi. ▼Dela kot so Daniel Goleman: Čustvena inteligenca, so pomembno določila odgovornost posameznika do svojih čustev in tako njegove odgovornosti do izražanja in razpolaganja s čustvi. Tako so na primer pojasnila, da močno razborita oseba z močnimi izbruhi jeze tvega večjo možnost za srčno kap in visok krvni pritisk. Takšna znanstvena dognanja zahtevajo odgovorno osebnost, ki se želi izobraževati na področju takšnih dognanj in tako prilagodi tudi svojo prehrano tem dognanjem.
Čustvovanje je popolnoma spontan duševni proces, ki se ga z odraščanjem naučimo izražati in prepoznavati. Sposobnost prepoznavanja, razumevanja in uravnavanja čustvenih odzivov pri sporazumevanju, označujemo z izrazom čustvena pismenost. Čustveno opismenjevanje je zelo pomembno za [[socializiranje]] posameznika.
▲Čustva so vidna tudi navzven, znanstveno je ugotovljena povezava med obrazno mimiko in izražanjem čustev, ugotovljena je bila tudi obratna povezava, da posnemanje obrazne mimike povzroči tudi čustva, ki jih želite začutiti. Oseba, ki se trudi smejati, bo manj žalostna od osebe, ki se tega ne trudi.
Pri ljudeh, ki svoja čustva pretirano zanikajo, se lahko pojavijo različne bolezni. Ustrezno ravnanje s čustvi je torej pomembno tudi z vidika zdravja. Izkazalo se je, da vročekrvne ljudi z izbruhi močne jeze bolj ogrožata [[visok krvni tlak]] in [[miokardni infarkt|srčni infarkt]]. K zavedanju o odgovornosti ljudi do svojih čustev in njihovega izražanja so pripomogla dela, kot je ''Čustvena inteligentnost'' [[Daniel Goleman|Daniela Golemana]].
Čustvovanje je kot duševni proces popolnoma spontan. Večji del čustvovanja se nauči kot družbeni jezik komuniciranja v odraščanju. A takšna izobrazba je lahko okrnjena, kar osebo napravi manj prilagojeno okoliščinam, ki bi sicer bile običajne. Pomemben del čustvene izobrazbe je prepoznavanje čustev, ko jih doživljamo. Izraz čustvena pismenost označuje ravno to sposobnost razumevanje, prepoznavanja in uravnavanja čustvenih reakcij med komuniciranjem. Osebo, ki svoja čustva pretirano zanika, lahko napade tudi avtoimunsko obolenje, torej popolnoma medicinski pojav. Biti čustveno blagodejen do sebe je torej tudi medicinsko pomembno prizadevanje.
Čustveno opismenjevanje med vrstniki je izredno pomembno za socializiranje posameznika. Čustva so predvsem iracionalna reakcija na okolje, temperament in telesno konstitucijo. Razumevanje in poslušanje odzivov zagotavlja ob razumevanju okolice in naklonjenosti tako socialnih služb, šolstva, svetovalcev, staršev in vrstnikov pa tudi lastne volje po razumevanju družbe in njenih zakonitosti do družbene sprejetosti in duševnega miru tudi ob najbolj stresnih doživetjih.
== Čtivo: ==
# Goleman, Daniel. 2001. Čustvena inteligenca na delovnem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga
# Goleman, Daniel. 1997. Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Ljubljana: Mladinska knjiga
# <nowiki>Korošak, Andrej in Rajko Novak. 2007. Hladni slovenski managerji. Finance.si, dosegljivo na http://www.finance.si/180577 (27.4.2007)</nowiki>
# Lamovec, Tanja. 1993. Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Produktivnost, Management Consulting, d.o.o., Center za psihodiagnostična sredstva
# Weisbach, Christian. 1999. Kako razvijemo čustveno inteligenco: razmišljajmo s srcem. Ljubljana: DZS
|
