Biološki inštitut Jovana Hadžija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Biološki inštitut Jovana Hadžija''' je [[slovenija|slovenski]] [[inštitut]], ki ga je ustanovila [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]. Inštitut je z delom začel leta 1948, 21. marca 1950 pa je SAZU na letni [[skupščina Socialistične republike Slovenije|skupščini]] potrdila njegov [[pravilnik]]. Inštitut je začel z rednim delom leta 1951, takrat pa je imel dva redna in dva zunanja sodelavca.
 
Inštitut je vodil od njegove ustanovitve do leta 1972 [[akademik]] prof. dr. [[Jovan Hadži]], po katerem je inštitut dobil tudi ime. Od leta 1973 do leta 1987 je bil upravnik inštituta akademik dr. [[Jože Bole]], med letoma 1987 in 1995 mag. [[Andrej Seliškar]], v letih 1993-1994 dr. [[Narcis Mršić]]. Od leta 1995 do leta 2003 je bil upravnik dr. [[Andraž Čarni]], od leta 2003 do 2006 dr. [[Branko Vreš]], od 1.6.leta 2006 pado 2008 ga vodije kot vršilec dolžnosti vodil dr. [[Oto Luthar]], od leta 2008 do 2018 pa dr. Matjaž Kuntner. Leta 1975 je bilo na inštitutu zaposlenih 15 rednih sodelavcev, leta 1985 20, trenutno pa je v njem zaposlenih 1813 sodelavcev.<ref>[Uradna spletna stran BIJH - sodelavci.]</ref>
 
Osnovna naloga delavcev inštituta je preučevanje [[flora|flore]], [[živali|favne]] in [[vegetacija|vegetacije]] kopenskih [[biotop]]ov Slovenije.
Vrstica 10:
Organizacijsko je inštitut razdeljen v štiri raziskovalne skupine:
 
* ''Floristično-taksonomskaSkupina skupinaza temeljno botaniko'' zbira gradivo za [[Atlas flore Slovenije]] in sodeluje pri Atlasu flore Evrope. Raziskuje [[endemit|endemizem]] in [[polimorfizem]] vaskularne flore Slovenije. Ukvarja se s preučevanjem [[gozd]]nih združb ter ruderalno, robno, alpinsko, segetalno, traviščno, močvirsko in vodno vegetacijo. V tem okviru pripravlja sinteze posameznih skupin [[fitocenoza|fitocenoz]]. Ukvarja se tudi s preučevanjem [[zgodovina|zgodovine]] in razvoja gozdne vegetacije v Sloveniji, zlasti v postglacialnem obdobju.
* ''ZoološkaSkupina skupinaza temeljno zoologijo'' se ukvarja z raziskavami [[mehkužci|mehkužcev]], [[metulji|metuljev]], [[pajki|pajkov]] in [[hrošči|hroščev]]drugih zooloških tem. Poleg sistematike se ukvarjajo tudi z [[ekologija|ekologijo]] in, [[zoogeografija|zoogeografijo]]., Predvsemvedenjsko so usmerjeni na raziskave podzemskihbiologijo in talnihglobalnim ekosistemov,segrevanjem. ki so značilni za Slovenijo.
* ''Geobotanična skupina'' se ukvarja s proučevanjem [[gozd]]nih združb ter ruderalno, robno, alpinsko, segetalno, traviščno, močvirsko in vodno vegetacijo. V tem okviru pripravlja sinteze posameznih skupin [[fitocenoza|fitocenoz]].
* ''Paleovegetacijska skupina'' se ukvarja s preučevanjem [[zgodovina|zgodovine]] in razvoja gozdne vegetacije v Sloveniji, zlasti v postglacialnem obdobju. Ukvarja se tudi z analizami makroskopskih rastlinskih ostankov iz arheoloških najdišč.
* ''Zoološka skupina'' se ukvarja z raziskavami [[mehkužci|mehkužcev]], [[metulji|metuljev]], [[pajki|pajkov]] in [[hrošči|hroščev]]. Poleg sistematike se ukvarjajo tudi z [[ekologija|ekologijo]] in [[zoogeografija|zoogeografijo]]. Predvsem so usmerjeni na raziskave podzemskih in talnih ekosistemov, ki so značilni za Slovenijo.
 
==Zbirke==
V okviru inštituta je urejenih več [[zbirka|zbirk]]:
 
* ''Herbarijske zbirkezbirka''
* ''EntomološkeLepidopterološka zbirkezbirka''
* ''Malakološke zbirke''
* ''Palinološka zbirka''
 
==Viri==
* [httphttps://bijh.zrc-sazu.si/biosl/si/info/index.asp Uradna stran BIJHsodelavci#v]
{{-}}
{{ZRC SAZU}}