Združitev Italije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
→Nasilni začetki: Fixed grammar Oznaki: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo |
||
Vrstica 13:
Leta 1830 se je pridružil karbonarom [[Giuseppe Mazzini]], ki je pa kmalu moral bežati v [[Francija|Francijo]] in nato v [[Švica|Švico]], od koder je poslej vodil mladino in jo navduševal za upor. Najprej so se leta [[1833]] odzvali nekateri izobraženci in pripadniki [[vojska|vojske]] v [[Torino|Torinu]] in [[Genova|Genovi]], a upor je bil odkrit in še pred začetkom zatrt, njegovi pripadniki pa strogo kaznovani. Leta [[1834]] je načrtoval napad na [[Savojci|Savojce]] in istočasno ljudsko vstajo v Genovi, a oba podviga sta bila neuspešna. Razne vstaje drugod po polotoku (na [[Sicilija|Siciliji]], v [[Abruci]]h, v [[Lombardija|Lombardiji]] in v [[Toskana|Toskani]]) so bile prav tako zatrte.
Na [[jug]]u dežele sta bila aktivna [[brata Bandiera]] in [[Carlo Pisacane]], a
Tragični konec vseh teh podvigov je v glavnem pripisati slabi organizaciji in predvsem slabemu obveščanju množic. Uporniki so bili namreč pretežno pripadniki [[aristokracija|aristokracije]], medtem ko ljudstvo ni bilo niti seznanjeno z njihovimi nameni. Zgovoren je primer Pisacaneja, čigar vojsko so pobili kmetje, ki jih je hotel Pisacane emancipirati. V svojem zanosu do idealov svobode in neodvisnosti si aristokratični uporniki niso predstavljali, da bi jim narod ne želel slediti. A zgodilo se je prav to: preprosti ljudje so bolj verjeli obstojećim oblastem kot pa upornikom.<ref>Omodeo A.: ''L'età del Risorgimento italiano'', [[Neapelj]] [[1955]]</ref>
== Razvoj zmernih teorij ==
| |||