|
'''tvoja mami je gej.Evolúcija''' je [[biologija|biološki]] proces, pri katerem se [[genski zapis]] [[populacija (biologija)|populacij]] [[organizem|organizmov]] spreminja iz generacije v generacijo. Čeprav so spremembe znotraj posamezne generacije majhne, se organizmi z njihovim kopičenjem zlagoma spreminjajo in sčasoma lahko ta proces vodi v [[speciacija|nastanek novih vrst]].<ref>{{navedi knjigo | author=Gould S.J. |authorlink=Stephen Jay Gould |title=The Structure of Evolutionary Theory |publisher=Belknap Press (Harvard University Press) |location=Cambridge |year=2002 |isbn=0-674-00613-5}}</ref> Pravzaprav podobnosti med poznanimi organizmi nakazujejo, da so se na ta način, s postopnim spreminjanjem, iz skupnega prednika razvile vse [[vrsta (biologija)|vrste]].<ref name=Futuyma>{{navedi knjigo |author=Futuyma D.J. |year=2005 |title=Evolution |publisher=Sinauer Associates, Inc |location=Sunderland, Massachusetts |isbn=0-87893-187-2}}</ref>
Osnova tega procesa so [[gen]]i, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in se [[izražanje genov|izražajo]] v obliki dednih lastnosti organizma. Te lastnosti se znotraj populacije razlikujejo; z drugimi besedami, organizmi izkazujejo [[genetska variabilnost|genetsko variabilnost]] svojih lastnosti. Sama evolucija je rezultat dveh nasprotujočih si sil: procesov, ki nenehno producirajo razlike, in procesov, zaradi katerih postanejo nekatere od različic pogostejše, druge pa redkejše. Variabilnost se tvori na dva glavna načina: z [[mutacija]]mi v genih in s prenosom genov med populacijami ter vrstami. Pri vrstah, ki se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]], se nove kombinacije genov tvorijo tudi z [[rekombinacija|rekombinacijo]], ki povečuje variabilnost med organizmi.
{{glavni|izumrtje}}
[[Slika:Tarbosaurus museum Muenster.jpg|thumb|left|225px|Fosil ''[[Tarbozaver|tarbozavra]]''. Ne-[[ptiči|ptičji]] [[dinozavri]] so izumrli konec [[kreda|krede]]]]
Pač usi so pocrkal. Izumrtje je izginotje celotne vrste. To ni redek ali nenavaden dogodek, saj vrste redno nastajajo s speciacijo in izginjajo z izumiranjem.<ref>{{cite journal |author=Benton M.J. |title=Diversification and extinction in the history of life |journal=Science |volume=268 |issue=5207 |pages=52–58 |year=1995 |pmid=7701342 |doi=10.1126/science.7701342 }}</ref> Večina vrst, ki je nastala od začetka življenja, je danes izumrla<ref>{{cite journal |author=Raup D.M. |title=Biological extinction in earth history |journal=Science |volume=231 |issue= |pages=1528–33 |year=1986 |pmid=11542058 |doi=10.1126/science.11542058 }}</ref> in kaže, da je izumrtje končna usoda vsake vrste.<ref>{{cite journal |author=Avise J.C.|author2= Hubbell S.P.|author3= Ayala F.J. |title=In the light of evolution II: Biodiversity and extinction |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=105 |issue=S1 |pages=11453–11457 |year=2008 |pmid=18695213 |doi=10.1073/pnas.0802504105 |url=http://www.pnas.org/content/105/suppl.1/11453.full}}</ref> Ti dogodki so se dogajali skozi vso zgodovino življenja, v določenih obdobjih, t. i. množičnih izumrtjih, pa se je hitrost izumiranja močno povečala.<ref name=Raup>{{cite journal |author=Raup D.M. |title=The role of extinction in evolution |url=http://www.pnas.org/content/91/15/6758.full.pdf |format=PDF|journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=91 |issue=15 |pages=6758–63 |year=1994 |pmid=8041694 |doi=10.1073/pnas.91.15.6758 }}</ref> Najbolj znano tako izumrtje je bilo na prelomu [[kreda|krede]] in [[terciar]]ja, ko so izumrli med drugim ne-ptičji dinozavri, vendar pa za najhujše velja tisto na prelomu [[perm]]a in triasa, ko je izumrlo približno 96 odstotkov vseh vrst.<ref name=Raup/> Po teh kriterijih trenutno poteka [[holocen]]sko množično izumiranje, povezano z razširjanjem [[človek]]a v zadnjih nekaj tisočletjih. Trenutna hitrost izumiranja je sto- do tisočkrat večja od povprečne in lahko se zgodi, da bo do sredine [[21. stoletje|21. stoletja]] izumrlo do 30 odstotkov vrst, ki so živele pred vzponom človeka.<ref>{{cite journal |author=Novacek M.J. |author2= Cleland E.E. |title=The current biodiversity extinction event: scenarios for mitigation and recovery |doi= 10.1073/pnas.091093698 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=98 |issue=10 |pages=5466–70 |year=2001 |pmid=11344295}}</ref> Človeška dejavnost je glavni vzrok za trenutno izumiranje;<ref>{{cite journal |author=Pimm S. |display-authors=etal |title=Human impacts on the rates of recent, present, and future bird extinctions |doi= 10.1073/pnas.0604181103 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=103 |issue=29 |pages=10941–6 |year=2006 |pmid=16829570}}</ref><ref>{{cite journal |author=Barnosky A.D. |display-authors=etal |title=Assessing the causes of late Pleistocene extinctions on the continents |journal=Science |volume=306 |issue=5693 |pages=70–05 |year=2004 |pmid=15459379 |doi=10.1126/science.1101476 }}</ref> v bližnji prihodnosti ga utegne dodatno pospešiti še [[globalno segrevanje]].<ref>{{cite journal |author=Lewis O.T. |title=Climate change, species-area curves and the extinction crisis |url=http://www.journals.royalsoc.ac.uk/content/711761513317h856/fulltext.pdf |format=PDF|journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=361 |issue=1465 |pages=163–71 |year=2006 |pmid=16553315 |doi=10.1098/rstb.2005.1712}}</ref>
Različni tipi izumiranja imajo različno vlogo pri evoluciji. Vzroki za nenehno »počasno« izumiranje, ki predstavlja večino izumiranja, še niso povsem jasni in so lahko posledica tekmovanja med vrstami za omejene naravne vire ([[kompetitivna izključitev]]).<ref name=Kutschera/> Če lahko medvrstno tekmovanje spremeni verjetnost da bo neka vrsta izumrla, je lahko selekcija vrst merilo za jakost naravnega izbora.<ref name=Gould/> Vmesna množična izumiranja so prav tako pomembna, vendar ne delujejo kot selekcijska sila, temveč drastično in vsepovprek zmanjša biološko raznolikost. To povzroči izbruhe [[adaptivna radiacija|hitre evolucije]] in speciacije pri preživelih.<ref name=Raup/>
|
