|
== Opis rekenaprej izlije v [[Sava|Savo]]. ==
{{Infopolje Reka | river_name = Ljubljanica
tvaja ma,a
|image_name = Ljubljanica 01.jpg
|caption = Ljubljanica v središču [[Ljubljana|Ljubljane]]
|origin = [[Retovje]]{{koord|45|57|5.28|N|14|17|40.54|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline}}, [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]]{{koord|45|57|11.32|N|14|18|2.77|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline}}, [[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]{{koord|45|56|48.94|N|14|19|56.24|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline}}
|mouth = [[Sava]] (pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]]){{koord|46|4|32.04|N|14|38|29.43|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}}
|basin_countries = [[Slovenija]]
|length = 41 km <ref name="SURS2002">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002 |publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref>
|elevation = 300 m [[Retovje]]
| mouth_elevation = 264 m
|discharge = 24,1 m<sup>3</sup>/s (pri [[Vrhnika|Vrhniki]]), 55,6 m<sup>3</sup>/s ([[Moste, Ljubljana|Moste]]) <ref name="vodna-bilanca10">{{navedi knjigo |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls|format=XLS|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|chapter=Preglednica 10: Karakteristični pretoki}}</ref>
|watershed = 1890 km<sup>2</sup> (podatek je približen zaradi ne povsem poznane kraške razvodnice) <ref name="SURS2002"/>
|geopedia = #T105_F1173:16082_x461610_y96252_s13_b4
|extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Regulirana struga Ljubljanice
| občina = Ljubljana
| rkd_tip = nsdp
| arhitekt = [[Alfred Keller]], [[Jože Plečnik]]
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009
| refšt=386
}}}}
))))))=
'''Ljubljanica''' je [[reka]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], v južnem delu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]], desni pritok [[Sava|Save]]. Izvira iz več kraških izvirov v bližini [[Vrhnika|Vrhnike]], prečka celotno [[Ljubljansko barje]], teče skozi mesto [[Ljubljana]] in po južnem robu [[Ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]] ter se pri naselju [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]] izliva v [[Sava|Savo]]. Njeno kraško zaledje je veliko obsežnejše in sega daleč na jug v dinarskokraški svet, vendar njegova površina ni natančno določena, saj se zaradi [[kras]]a površinska [[razvodnica]] ne sklada z zračno.
Večji levi pritoki so [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], [[Podlipščica (Ljubljanica)|Podlipščica]], [[Mali graben]] in [[Gradaščica]].
Večji desni pritoki so [[Ljubija]], [[Bistra, Ljubljanica|Bistra]], [[Borovniščica]], [[Iška]], [[Ižica]], [[Gobovšek]] in [[Besnica]].
Strugi Ljubljanice od izvirov do Špice v [[Ljubljana|Ljubljani]] in pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubije]] sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref>
== Opis reke ==
Ljubljanica izvira v več kraških izvirih južno od [[Vrhnika|Vrhnike]] in pri [[Verd]]u, v katerih pridejo na dan vode iz obsežnega kraškega zaledja, mdr. iz [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]], [[ponor]]ov [[Unica|Unice]] na severnem koncu [[Planinsko polje|Planinskega polja]] in z [[Logaško polje|Logaškega polja]]. V neposrednem zaledju izvirov so številne [[udornica|udornice]], ki nam kažejo, da so pod površjem obsežni jamski rovi, po katerih priteka voda do kraških izvirov.
Reka ima dva povirna kraka: zahodni se imenuje [[Mala Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] Močilnik tik južno od [[Vrhnika|Vrhnike]], v kateri sta kraška izvira Veliki in Mali [[Močilnik]]; nekoliko niže dobi še levi pritok [[Bela (Ljubljanica)|Belo]]. Drugi povirni krak je [[Velika Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] [[Retovje]] tik jugozahodno od [[Verd]]a. V njej je več kraških izvirov, največja sta Veliko in Malo okence, ki prihajata na dan v majhnih jezercih pod strmo skalnato steno. Po dobrem kilometru ločenega toka se oba povirna dela združita v Ljubljanico.
Od sotočja naprej teče reka v loku skozi [[Vrhnika|Vrhniko]], nato se usmeri proti vzhodu in teče po mokrotnem dnu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], z desne dobi močna kraška pritoka [[Ljubija|Ljubijo]] in [[Bistra, Ljubljanica|Bistro]] ter nekraško [[Borovniščica|Borovniščico]]. Po nekaj kilometrih se skoraj dotakne južnega roba Barja pri [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]], nato pa se obrne proti severovzhodu in teče v skoraj ravni črti (ta del so regulirali že v rimski dobi zaradi rečnega transporta) mimo [[Črna vas|Črne vasi]] do [[Ljubljana|Ljubljane]]. V tem delu se vanjo stekajo številni osuševalni kanali ter desna pritoka [[Iška]] in [[Ižica]].
Glavno mesto Slovenije je nastalo ob Ljubljanici v tako imenovanih Ljubljanskih vratih, dober kilometer široki vrzeli med Grajskim hribom, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]], in [[Rožnik]]om. Na južnem robu mesta dobi Ljubljanica levi pritok [[Mali graben]], ki je umetno izkopan razbremenilnik [[Gradaščica|Gradaščice]] (manjši del se kot Mestna Gradaščica izliva v Ljubljanico v [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovem]]), pri Špici pa se od nje odcepi [[Gruberjev prekop]]. Skozi mesto teče Ljubljanica po umetno poglobljeni strugi ob vznožju Grajskega hriba ter severno od njega vstopi na prodnato [[Ljubljansko polje]]. Zaradi močnega nasipanja [[Sava|Save]] v zadnji ledeni dobi je potisnjena povsem na južni rob ravnine in z leve ne dobiva nobenih pritokov, z desne pa se vanjo stekajo manjši potoki z [[Golovec|Golovca]] in najzahodnejšega dela [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] ([[Gobovšek]]). Tik pred izlivom dobi v [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]] z desne še [[Besnica|Besnico]] in se malo naprej izlije v [[Sava|Savo]].
== Hidronim in etimologija == ▼O izvoru imen reke in našega glavnega mesta, ki naj bi nastali obe iz iste osnove, je bilo prelitega že ogromno jezikoslovnega črnila, a še vedno nimamo splošno sprejete razlage. Po eni od možnih razlag bi lahko slovensko ime reke nastalo iz nemškega ''Laibach'' (= počasna voda, ki zastaja), bolj verjetno pa je, da je reka dobila ime po naselju. Novejše etimološke ugotovitve pravijo, da naj bi ime nastalo iz osebnega imena ''Ľubovidъ'', domnevnega ustanovitelja naselbine ob reki, iz katere je pozneje nastala Ljubljana. Ime ''Ľubovidъ'' naj bi se pozneje skrajšalo v ''Ľubidъ'' in iz tega bi nastalo ime reke ''Ľubiďa'' ter se pozneje spremenilo v ''Ljubíja'' oziroma skrajšalo v ''Ljuba''. Prebivalci te naselbine naj bi se imenovali ''Ljubljáne'', iz tega pa naj bi nastalo ime naselbine Ljubljana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=238–241}}</ref><ref>{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |last1=Torkar|first1=Silvo|title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=2008 |issue=8, 9 |volume=XIII |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana}}</ref>
V antiki se je reka imenovala ''Nauportus'', enako kot se je imenoval kraj Nauportus na mestu današnje [[Vrhnika|Vrhnike]]. V srednjeveških virih se reka imenuje z nemškimi in latinskimi imeni, mdr. Leybach (1254), Laibacus (1260), Leybach (1265), Laybach (1314, 1443), slovensko ime reke je prvi zapisal Valvasor (''Lublaneza'').<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=349–351}}</ref> ▼
▲== Hidronim in etimologijaetimologijansko ime r ==
▲V antiki se je reka imenovala ''Nauportus'', enako kot se je imenoval kraj Nauportus na mestu današnje [[Vrhnika|Vrhnike]]. V srednjeveških virih se reka imenuje z nemškimi in latinskimi imeni, mdr. Leybach (1254), Laibacus (1260), Leybach (1265), Laybach (1314, 1443), slovensko ime== rekeeke je prvi zapisal Valvasor (''Lublaneza'').<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=349–351}}</ref> ==
==Kraško zaledje izvirov Ljubljanice==
Posebnost Ljubljanice je njeno obsežno kraško zaledje, ki sega na jugu vse do [[Snežnik]]a in slovens
Posebnost Ljubljanice je njeno obsežno kraško zaledje, ki sega na jugu vse do [[Snežnik]]a in slovensko-hrvaške meje. V kraških izvirih na jugozahodnem robu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] pritekajo na površje vode iz [[Notranjsko podolje|Notranjskega podolja]] in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]], kjer se vode kraške Ljubljanice pod različnimi imeni pojavljajo na dnu kraških polj. Ker naj bi bilo teh ponikalnic šest, so ljudje začeli reko imenovati ''reka sedmerih imen''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Šušteršič|first1=France|year=1994|title=Reka sedmerih imen: s poti po notranjskem krasu |publisher=Naklo|isbn= |cobiss=42130688|pages=23}}</ref>
Sedmera imena Ljubljanice:
# '''[[Trbuhovica]]''' izvira iz kraških izvirov Trbuhovica in Mlake na robu [[Prezidsko polje|Prezidskega polja]] na Hrvaškem, teče po polju in skozi vas [[Prezid]] ter izgine v ponoru Mrzla jama.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cabar.hr/kwc/prezentacije/download3.pdf|title=Monitoring stanja voda – kakvoča podzemnih i površinskih voda na području Prezida|language=hr |accessdate=7. februar 2014}}</ref> Samo ob izjemnih padavinah del vode odteka površinsko proti mejnemu prehodu, vendar voda skoraj nikoli ne doseže [[Babno polje|Babnega polja]], ki je suho [[kraško polje]]; le redko najnižje dele polja zalije kraška voda.
# '''[[Obrh]]''' je ponikalnica na [[Loško polje|Loškem polju]]; nastane iz [[Mali Obrh|Malega]] in [[Veliki Obrh|Velikega Obrha]], vijuga po dnu polja in ponikne v ponorni jami [[Golobina]] ter se ponovno pojavi na [[Cerkniško polje|Cerkniškem polju]].
# '''[[Stržen (Cerknica)|Stržen]]''' je ponikalnica na [[Cerkniško polje|Cerkniškem polju]], ki nastane iz močnih kraških izvirov v jugovzhodnem koncu polja (Cemun, Obrh), teče po južnem delu kraškega polja, dobi več podzemnih pritokov z [[Bloška planota|Bloške planote]] ter od severa površinski vodotok [[Cerkniščica|Cerkniščico]]; ponikne v jamski sistem [[Velika in Mala Karlovica]] in podzemno teče proti [[Rakov Škocjan|Rakovemu Škocjanu]].
# '''[[Rak (reka)|Rak]]''' je ponikalnica v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]], ki priteka iz [[Zelške jame|Zelških jam]], teče površinsko po dolini in ponikne v [[Tkalca jama|Tkalca jamo]], od koder teče podzemno proti [[Planinska jama|Planinski jami]], kjer se združi z reko [[Pivka (reka)|Pivko]].
# '''[[Pivka (reka)|Pivka]]''' izvira iz manjšega izvira pri vasi [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] na Zgornji Pivki, teče proti severu po [[Pivška kotlina|Pivški kotlini]] ter podzemno skozi [[Postojnska jama|Postojnsko jamo]] do [[Planinska jama|Planinske jame]], kjer se združi z [[Rak (reka)|Rakom]] v [[Unica|Unico]].
# '''[[Unica]]''' je ponikalnica na [[Planinsko polje|Planinskem polju]]; priteče iz [[Planinska jama|Planinske jame]], teče po dnu polja proti severu in izginja deloma v dno polja deloma v požiralnike na severnem koncu polja ter nadaljuje kot podzemni tok proti izvirom pri [[Vrhnika|Vrhniki]].
# '''Ljubljanica''' nastane iz več močnih kraških izvirov v bližini [[Vrhnika|Vrhnike]] in [[Verd]]a in se v [[Sava|Savo]] izliva pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]].
<br>
| 