Jožef Sakovič: Razlika med redakcijama

'''Jožef Sakovič''' ([[madžarščina|madžarsko]] '''Szakovics József''', [[nemščina|nemško]] '''Joseph Sakowitsch''') je, [[RimskatoliškaRimskokatoliška Cerkevcerkev|rimskokatoliški]] [[župnik]]duhovnik, nabožni [[pisatelj]] in eden najpomembnejših avtorjev [[prekmurščina|prekmurskega jezika]] v [[20. stoletje|20. stoletju]]. * [[Vadarci]], [[2. februar]] [[1874]]; † [[Dolnji Senik]], [[22. september]] [[1930]].

Sakovič je s svojimi deli renoviralprenovil knjižno prekmurščino, ki so jo še uporabljali v cerkvah in v [[časopis]]ih.

Jožef Sakovič se je rodil priv Gornji Lendavi (danes [[Grad, Grad|Grad, Prekmurje]]), v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] (Prekmurje in [[Slovensko Porabje|Porabje]]). Njegova starša sta bila Mátjaš (Matjaž) Sakovič in Ilona (Helena) Maček. Po gimnaziji je končal bogoslovje v [[Sombotel|Sombotelu]], kjer je bil posvečen za duhovnika.

Med letoma [[1899]] in [[1902]] je kapelanovalkaplanoval v [[Pápoc]]u, pri [[Zalaegerszeg]]u, v [[Rohunac]]u ''(Rechnitz)'' na [[Gradiščanska|Gradiščanskem]] med [[Gradiščanski Hrvati|Gradiščanskimi Hrvati]], v [[Črenšovci]]h in [[Sumarton]]u (Gradiščanska), kasneje v [[Tišina|Tišini]] ([[1902]]-[[1905]]). Župnijski upravitelj je bil v [[Bandol]]u ''(Weiden bei Rechnitz)'' ([[1905]]-[[1906]]), [[Beltinci]]h ([[1906]]-[[1909]]), na [[Cankova|Cankovi]] ([[1909]]), potem na [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]] ([[1909]]-[[1913]]).

V bogoslužju sta se je tedaj uporabljala [[madžarščina]] in tudi prekmurščina, Sakovič pa si je prizdeval pridigati tudi v [[nemščina|nemškem jeziku]].

V [[Turnišče|Turnišču]] (Slovenska krajina) se je vrnil kot župnijski upravitelj ([[1913]]-[[1917]]), nato župnik ([[1917]]-[[1918]]). Med letoma [[1914]] in [[1915]] so na njegovo pobudo začeli graditi v Turnišču novo cerkev in jo tudi končali. Po njegovih prizadevanjih je nastala tudi nova župnija v [[Velika Polana|Veliki Polani]].

Sakovič pa je poleg tega, da je bil vzoren in goreč duhovnik (celo v spovednici in na prižnici), bil tudi ves čas narodno zavedennarodnozaveden Slovenec. Leta [[1928]] so ga premestili na Dolnji Senik. Umrl je dve leti pozneje.

Sakovič je poskrbel za nabožne knjige, ki so bile v prvih štirih desetletjih dvajsetega stoletja v uporabi med katolačanikatoličani v Prekmurju in [[Slovensko Porabje|Porabju]]. Tako je preuredil [[Mikloš Küzmič|Küzmičevo]] ''Knigo molitveno'' in jo naslovil ''[[Molitvena kniga]]'' ([[1904]]). Sledilo je še več izdaj: [[1907]], [[1910]], [[1914]], [[1931]], [[1941]], [[1942]].

Sakovič pa je napisal tudi še en molitvenik in en, šolski katekizem ''(katekizmuš)'' ter prav tako jein izdal Küzmičev izbor evangelijev ''[[Szvéti evangyeliomi|Sveti Evangjeliomi]]'' ([[Radgona]], [[1906]]).

* [[Molitvena kniga]] ([[1904]], [[1907]], [[1914]], [[1931]], [[1942]])

* [[Szvéti evangyeliomi|Svéti Evangjeliomi]] ([[1906]])

* [[Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije]] za solare I. - II. razreda ([[1907]])

* Kniga molitvena bogábojecsim düsam dána ([[1909]])

* [[Molite bratje!]] ([[1930]], 1936)