Miloška Venera: Razlika med redakcijama

| caption1 = pogledPogled od spredaj

| caption2 = pogledPogled tričetrts strani

| caption3 = pogledPogled od zadaj}}

[[File:Paris Louvre Venus de Milo Debay drawing.jpg|thumb|RisbaKip, kipakot zga manjkajočimje vpisanim podstavkom,narisal Jean-Baptiste-Joseph Debay, z manjkajočim podstavkom, 1821]]

[[File:Furtwängler-Restortation-Venus-de-Milo.jpg|thumb|upright|Restavriran Predlog restavracijekipa Adolfa Furtwänglerja, ki prikazuje, kako je kip lahko prvotno izgledal]]

'''Miloška Afrodita''' (grško Αφροδίτη της Μήλου, ''Aphroditi tis Milou''), bolj znana kot '''Miloška Venera''', je antični grški [[kip]] in eno najbolj znanih del antičnega [[starogrško kiparstvo|grškega kiparstva]]. Ustvarjen je bil med letoma 130 in 100 prdpred našim štetjem in naj bi prikazoval [[Afrodita|Afrodito]], grško boginjo ljubezni in lepote (rimska [[Venera]]). Je marmornat kip, nekoliko večji od naravne velikosti, visok 203 cm. Del roke in prvotni podstavek sta bila izgubljena. IzGlede napisa,na ki je bilnapis na tem podstavku, naj bi bil kip delo Aleksandra iz Antiohije. Prej, je bilabil napačno pripisan kiparju [[Praksitel]]u. TrenutnoZdaj je na ogled v muzeju [[Louvre|Louvru]] v [[Pariz]]u. Kip seje imenujebil poodkrit na grškem [[otok]]u [[Milos]]u, kjer je bil odkrit.

''Miloško Afrodito'' je 8. aprila 1820 odkril kmet po imenu YorgosJorgos Kentrotas, v pokopni niši v starodavnih mestnih ruševinah Milosa, sedanje vasice Tripiti, na otoku Milos (tudi Melos ali Milo) v Egejskem morju , ki je bil takrat del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskegaosmanskega cesarstva]]. <ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/625740/Venus-de-Milo|title=Venus de Milo (sculpture)|work=Britannica.com Inc.|publisher=Encyclopædia Britannica|accessdate=6 April 2011}}</ref> Drugi soNekateri odkritje identificiranipripisujejo kotYorgosu Yorgos BottonisBottonisu in njegovnjegovemu sinsinu AntonioAntoniu. <ref>The Venus of Milo. An Archaeological Study of the Goddess of Womanhood by Paul Carus The Open Court Publishing Company Chicago London 1916, available online at archive.org</ref> Carus je mestoza kraj odkritja določil kot »"ruševine starodavnega gledališča v bližini Castra, glavnega mesta otoka«na otoku" in dodal, da sta Bottonis in njegov sin »prišla"februarja po1820 nesrečislučajno skoziodkrila majhno podzemno jamo, skrbno prekrito in prikrito s težko ploščo in prikrito, kiv kateri je bil v dveh delih vsebovala lep marmorni kip, skupaj z več drugimi marmornimi delci, kar se je zgodilo februarja 1820«". Te trditve temeljijo na članku, ki ga je prebralobjavljenem v ''Century Magazine'', 1881, Vol.zvezek JazI, str. 99.

Ne glede na teto anomalijeje velja soglasjejasno, da je bilso kip najdennašli v dveh velikih delih (zgornji del trupa in spodnjihspodnje draperiranihdraperirane nognoge) z več [[herma|hermami]] (steberdoprsni zkip s glavopodstavkom), drobci zgornje leve roke in levoleva rokoroka, ki drži jabolko in podstavek z napisom. Olivier Voutier, francoski pomorski častnik, je raziskoval otok. S pomočjo mladega kmeta Voutier je Voutier začel kopati okoli očitnihočitno starodavnih ruševin. V nekaj urah je Voutier odkril "Miloško Venero". Deset dni kasneje je drugi francoski pomorski častnik Jules Dumont d'Urville ugotovil, njenda pomenje kip zelo pomemben in uredils nakuppomočjo francoskega veleposlanika v Turčiji, markiza CharlesCharleas-Françoisa de Riffardeauja, kasneje duc devojvoda Rivière, uredil vse za nakup.

:''Dvanajst12 dni izproč od Toulona je bila ladja zasidrana z otoka Melos zasidrana. Ashore, d'Urville in kolega častnik Matterer so se srečali z grškim kmetom po imenu Moraitis, ki je nekaj dni prej med oranjem svojih polj odkril marmorne bloke in kip v dveh delih, ki jih je dal poceni prodal dvema mladenkamamladeničema. Marmorni podstavek, na katerem je ''Miloška Venera'' prvotno stala, je danes v lasti njegovega pra pranečakaprapranečaka Dimitrija Moraitisa.Kip To je kip gole ženske z jabolkom v dvignjeni levi roki, desna roka drži zavito krilo, ki pada izz bokov na noge, obe roki sta poškodovani in ločeni od telesa. Tudi z lomljenimzlomljenim nosom je bil obraz lep. D'Urville, klasik, je prepoznal Venero pos slike ParisoviParisova sodbisodba. To je bila seveda Miloška Venera. Želel si jo je pridobitidobiti, toda njegov praktični kapitanpoveljnik, ki jega bilniso očitno nezainteresiran zazanimale starine, je rekel, da je nina biloladji mogočeni shraniti na ladjiprostora, zato je transakcija zastala. Vztrajni d'Urville je ob prihodu v [[Konstantinopel]] pokazal skice, ki jih je naredil, francoskemu veleposlaniku markizimarkizu de Rivière,Rivièrju. kiSvojega tajnika je poslal svojo tajnico z ladjo francoske mornarice, da bi ga kupil kip za Francijo. Preden ga je lahko prevzel kip, so se morali francoski mornarji boritiborili protiz grškim razbojnikom zagrškimi posedovanjerazbojniki. Med prerivanjem so kip grobo vlekli čez skale na ladjo, razbili obe roki, a mornarji niso hoteli iti nazaj, da bi jihju poiskali.'' <ref>S.-C. Dumont D'Urville ''Two Voyages to the South Seas, Memoirs of Captain Jules.'' Introduction by Helen Rosenmann.</ref>

TaToda zgodba papokazalo se je, izkazalada kotje zgodba prirejena -, Voutierjeve risbe kipa, ko je bil prvič odkrit, kažejo, da sosta roki že takrat njene roke manjkalemanjkali (Curtis, 2003).

NovicePrecej odolgo odkritjuje sotrajalo, trajaleda dljeso kotnovice običajno,o da soodkritju prišle do francoskega veleposlanika. Kmet se je naveličal čakati na plačilo in je pritiskal,bil daprisiljen ga jekip prodalprodati Nicholasu Mourousiju, velikemu dragomanu flote, ki je delal kot prevajalec zaprevajalcu sultana [[Mahmud II.|Mahmuda II.]] v Konstantinoplu (danes [[Carigrad]], [[Turčija]]). Predstavnik francoskega veleposlanika Hermes de Marcellus je prišel ravno takrat, ko je bilso kip naložennalagali na ladjo, ki je bila namenjenanamenjeno v Konstantinopel. inPrevzel prevzelje kip in prepričal vodjo otoka, naj razveljavijorazveljavi prodajo.

Ob prihodu v Louvre je bil kip ponovno sestavljen, delcidelcev leve roke in manjkajočamanjkajoče roka so biliroke sprva odklonjeniniso kotnadomestili, poznejšapredvideli obnova zaradi boljso izdelanegapoznejšo delaobnovo. Zdaj se strinjajo, da jesta leva dlan, ki drži jabolko, in leva roka sta dejansko izvirni del kipa, vendar nista bili tako dobro dokončani kot ostalipreostali kip. To je bilabilo običajna praksaobičajno za mnoge kiparje tiste dobe -, manj vidni deli kipa pogosto niso bili tako dobro končani, saj so običajno nevidni za priložnostnega opazovalca. Skulpture in kipi iz tega obdobja so bili običajnonavadno izklesani iz več blokov kamna in skrbno sestavljeni. Ugotovljeno je bilo, da je ''Miloška Venera'' izklesana iz najmanj šestih ali sedmih blokov paroškega marmorja: en blok za goli torzo, drug za draperirane noge, po en za vsako roko, majhen blok za desno nogo, blok za podnožje z napisom in ločeno izklesana herma, ki je stala ob kipu.

Prvotno je bilo ugotovljeno, da je podstavek perfektnoodlično deloval kot del kipa, po napisu pa je bil preveden in datiran, saj so osramočeni strokovnjaki, ki so kip pripisali kot možno izvirno delo umetnikaumetniku PraksitelaPraksitelu, zavrnili podstavek kot kasnejši dodatek. NapisNapisano se glasije: »"''... (AlexAleks)androsander, sin Menedisa, državljan Antiohije na MaeanderuMaeandru, je to naredil (kip) ...''«" VpisaniVpisano podstavekbesedilo bina premestilpodstavku prestavlja kip iz obdobja klasikeklasičnega v helenistično obdobje, kerzaradi sloga pisave in omembeker starodavnega mesta Antiohije na Maeandru, ki v zgodnjem 4. stoletju pred našim štetjem ni obstajal, ko je živel Praksitel, ni bilo. [[Helenistično obdobje]] se je takrat štelaštelo kot obdobje upada grške umetnosti. Kakovost izdelave klesanja ne biustreza ustrezalahelenističnemu napačni oceni helenistične umetnostiobdobju. Podstavek je kmalu skrivnostno izginil, preden je bil kip predstavljen kralju [[Ludvik XVIII. Francoski| Ludviku XVIII.]] leta 1821 in dokaz o tem sta samo v dveh risbah in zgodnjem opisu. Kralj je končno predstavil kip muzeju Louvre v Parizu.

Leta 1871 je bilo med vstajo [[Pariška komuna |Pariškepariške komunekomuno]] veliko javnih stavb požganih. Kip ''Miloške Venere'' jeso bil izločenodpeljali iz muzeja LouvreLouvra v hrastovem zabojniku in skritga skrili v kleti prefekture policije. Čeprav je bila prefektura požgana, je kip ostal nepoškodovan. <ref>''The Greater Journey'', David McCullough, p.326</ref>

Leta 1920 je kipar [[Robert Ingersoll Aitken]] ustvarilrazburil razburjenjejavnost, ko je v muzeju kritiziral prikaz, osvetlitev in postavitev kipa ''Miloške Venere''. <ref>{{cite web |url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F20810FF3B5B11728DDDA80A94DD405B808EF1D3 |title=Criticises museum sculpture settings; Robert Aitken says famous venus de Milo in the Louvre is worst placed of all. Stirs federation of arts academician hits at the Metropolitan among home museums and dwells on poor lighting. |format=pdf |date=21 May 1920 |work=New York Times |accessdate=30 January 2011}}</ref>

V jeseniJeseni 1939 je bila Venera zapakiranapripravljena za odstranitev iz Louvra, vker pričakovanjuso izbruhapričakovali izbruh vojne. Tovornjaki iz [[Comédie-Française|Francoskega gledališča]] so prevažali mojstrovine iz Louvra na varnejše lokacijekraje na podeželju. <ref>{{Harvnb|Nicholas|1995|p=55}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil kip varno zaščiten v gradu [[Château de Valençay]], skupaj zs ''[[Samotraška Nike|Samotraško Nike]]'' in [[Michelangelo]]vim ''[[Umirajoči suženj|Umirajočim sužnjem]]''. <ref>{{Harvnb|Nicholas|1995|p=87}}</ref>

Velik sloves ''Miloške Venere'' v devetnajstem19. stoletju ni bil zgoljle posledica njene priznane lepote. PravZa takoto so bila zaslužna velika propagandna prizadevanja francoskih oblasti. Leta 1815 je Francija vrnila ''[[Medičejska Venera|Medičejsko Venero]] Italijanom, potem ko jo je zaplenil [[Napoleon Bonaparte]]. ''Medičejska Venera'', ki velja za eno najlepših klasičnih skulptur, je povzročila, da je Francija promoviralarazglašala ''Miloško Venero'' kotza večji zaklad, odkot tistegaje Medičejska Venera, ki so ga nedavnojo izgubili. Kip so mnogi umetniki in kritiki pohvalilihvalili kot vrhunec lepe ženske lepote. [[Auguste Renoir |Pierre-Auguste Renoir]] je bil med njegovimi nasprotniki, kiin soga kip označili kotimenoval "velikveliki žandar". <ref>Francesca Bonazzoli and Michele Robecchi, ''Mona Lisa to Marge: How the World's Greatest Artworks Entered Popular Culture'' (New York: Prestel) 2014.</ref>

Kip je bil prej del grba Ameriškega združenja plastičnih kirurgov (ASPS), enoenega najstarejših združenj plastičnih kirurgov na svetu. <ref>Brent, Burt (June 2008). [http://journals.lww.com/plasreconsurg/Citation/2008/06000/The_Reconstruction_of_Venus__Following_Our_Legacy.49.aspx Journals.lww.com "The Reconstruction of Venus: Following Our Legacy"]. ''Plastic & Reconstructive Surgery'', ''Journal of the American Society of Plastic Surgeons''. Volume 121, Issue 6, pp 2170-2171</ref>

V februarjuFebruarja 2010 je nemška revija ''Focus'' predstavila prirejeno podobo te Venere, ki je Evropi kazala sredinski prst, kar je povzročilo tožbo proti novinarjem in objavi. <ref>[http://www.courthousenews.com/2011/12/01/41876.htm "Greece Pursues Venus Defamation Case"], Diehn, Sonya Angelica ''Courthouse News Service''. 1 December 2011</ref> Grško sodišče je ugotovilo, da niso krivi. <ref>[http://www.burda-news.de/content/griechisches-gericht-spricht-focus-journalisten-frei "Greek Court acquits Focus journalists"]. Burda Newsroom, 3 April 2012</ref>

Plakat za krajoKraja kipa, ki je v središču vohunskega filma iz leta 1966, Zadnji skrivni agent? (''The Last of the Secret Agents?''), v katerem igrajoigrata Marty Allen in Steve Rossi.

Venera je bila opisana v petem verzu Chuckpesmi BerryjeveChucka pesmiBerryja ''Brown Eyed Handsome Man''.