Roženica: Razlika med redakcijama

dodanih 11 zlogov ,  pred 2 letoma
m
np, slog
({{normativna kontrola}})
m (np, slog)
DorlandsSuf = 12259559 |
}}
'''Roženíca''' je [[prozornost|prosojni]] sprednji del [[oko|očesa]], ki pokriva [[šarenica|šarenico]], [[zenica|zenico]] in [[sprednji prekat]]. Skupaj z [[leča (oko)|lečo]] lomi svetlobo in predstavlja približno dve tretjini [[optična moč|optične moči]] očesa.<ref name="Cassin">Cassin, B. and Solomon, S. ''Dictionary of Eye Terminology''. Gainsville, Florida: Triad Publishing Company, 1990.</ref><ref name="Goldstein">Goldstein, E. Bruce. ''Sensation & Perception''. 7th Edition. Canada: Thompson Wadsworth, 2007.</ref> Pri človeku znaša lomna moč roženice okrog 43 [[dioptrija|dioptrij]].<ref>Najjar, Dany "[http://www.eyeweb.org/optics.htm Clinical optics and refraction]"</ref> Čeprav roženica prispeva večino lomne moči očesa, je njeno gorišče fiksirano. Po drugi strani se [[ukrivljenost]] leče lahko spreminja tako, da se gorišče prilega oddaljenosti predmeta. Medicinski izrazi, ki se nanašajo na roženico, se pogosto začnejo s predpono ''kerat-'', iz [[stara grščina|grške]] besede κέρας, ''rog''.
 
== Struktura ==
Roženica vsebuje [[mielin|nemielinizirane]] [[živec|živčne]] končiče, občutljive na dotik, temperaturo in kemične snovi; dotik roženice sproži nehoten [[refleks]]ni odziv, ki zapre [[veka|veko]]. Ker je prosojnost bistvenega pomena, roženica ne vsebuje [[krvna žila|krvnih žil]]; hranila sprejema z [[difuzija|difuzijo]] iz solzne tekočine zunaj in [[prekatna vodica|prekatne vodice]] znotraj ter tudi iz [[nevrotrofin]]ov, ki se sproščajo iz živčnih vlaken roženice. Pri človeku meri roženica v premeru okrog 11,5&nbsp;mm, debela je od 0,5-05–0,6&nbsp;mm v središču ter 0,6-06–0,8&nbsp;mm na obrobju. Zaradi prosojnosti, neožiljenosti, prisotnosti nezrelih imunskih celic ter [[imunska privilegiranost|imunske privilegiranosti]] je roženica posebno tkivo. Na [[roženični rob|roženičnem robu]] meji na [[beločnica|beločnico]].
 
=== Plasti ===
 
# '''[[Roženični epitelij]]''': tanka večcelična [[epitelij]]ska tkivna plast (večskladen ploščati epitelij) hitro rastočih in zlahka obnovljivih [[celica|celic]], ki jo [[solza|solze]] ohranjajo vlažno. Nepravilnosti ali edem roženičnega epitelija zmotijo gladkost vmesne plasti med zrakom in solznim filmom, najpomembnejšo sestavino celokupne lomne moči očesa, ter s tem zmanjšajo ostrino vida. Prehaja v veznični epitelij, sestavljen iz šestih plasti celic, ki se na izpostavljeni strani neprestano luščijo in regenerirajo na bazalni plasti.
# '''[[Bowmanova plast]]''': toga plast, ki ščiti stromo roženice in sestoji iz podobno nepravilno urejenih [[kolagen]]skih vlaken, pravzaprav vrsta strome. V debelino doseže od osem do 148–14 mikrometrov.<ref>"eye, human."Encyclopædia Britannica from Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD 2009</ref> Ta plast pri [[mesojedec|mesojedcih]] manjka.<ref name="Merindano"/>
# '''[[Roženična stroma]]''' (tudi ''substantia propria''): debela, prosojna srednja plast, zgrajena iz urejenega kolagenskega veziva, med katerimi so posejani redki keratociti. Roženična stroma obsega približno 200 plasti vlakenc [[kolagen]]a tipa I. Stroma tvori 90&nbsp;% debeline roženice in napravlja roženico prosojno.
# '''[[Descemetova membrana]]''': tanka brezcelična plast debeline od5–10 5-10 mikronovmikrometrov z vlogo modificirane bazalne membrane roženičnega endotelija, iz katerega izvirajo celice.
# '''[[Roženični endotelij]]''': enoskladna ploščata ali nizkoprimatska plast z mitohondriji bogatih celic, ki uravnava prenos tekočine in topljencev med vodnim in roženičnim predelkom strome. Obliva ga [[prekatna vodica]]. V nasprotju z roženičnim epitelijem se celice endotelija ne regenerirajo, temveč odmrle celice nadomestijo preostale z raztegnitvijo. Zmanjševanje celične gostote endotelija vpliva na tekočinsko uravnavanje. Kadar endotelij ne more več ohranjati ustreznega tekočinskega ravnovesja, pride zaradi presežka tekočine do nabrekanja strome in izgube prosojnosti.
 
19.279

urejanj