Bazni par: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m restub |
Zamenjava pirimidina s purinom in obratno v 4. povedi 2. odstavka, saj je bil prej podatek nepravilen (preverjeno na angleški wikipediji). |
||
Vrstica 3:
'''Bazni par''' (pogosto okrajšano '''bp''' ali samo '''b''') je v [[molekularna biologija|molekularni biologiji]] par [[nukleotid]]nih [[baza (kemija)|baz]] na sosednjih komplementarnih verigah [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] ali [[Ribonukleinska kislina|RNK]], ki sta med seboj povezani z [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]]. Po [[James Dewey Watson|Watson]]-[[Francis Crick|Crickovem]] modelu parjenja baz v DNK tvorita tak par bazi [[adenin]] (A) in [[timin]] (T) ter [[gvanin]] (G) in [[citozin]] (C). V RNK timin zamenja [[uracil]] (U).
Mehanizem parjenja med ustreznimi bazami na sosednjih verigah je ujemanje geometrije med donorji in akceptorji [[elektron]]ov pri tvorjenju vodikove vezi, kar zagotavlja stabilnost vezi. Adenin in gvanin sta večja in sodita med [[purin]]e, citozin, timin ter uracil pa so manjši in jih uvrščamo med [[pirimidin]]e. Kot del verige se lahko stabilno pari samo pirimidin s purinom. Dva
Razdalja med sosednjimi baznimi pari vzdolž vijačnice je razmeroma konstantna in znaša okrog 3,4 [[angstrem|Å]]. Zato se bazni par pogosto uporablja kot enota za dolžino molekule DNK ali RNK, v kombinaciji s standardnimi [[Predpone SI|predponami SI]]. 1 Kb oz. 1 Kbp tako znaša 1000 baznih parov, 1 Mb oz. 1 Mbp pa milijon. V [[genetika|genetiki]] se največkrat uporablja kar okrajšava »b«, »bp« pa takrat, ko je treba ločiti med to enoto in računalniškim [[bit]]om.
| |||