Fidija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 3:
 
[[Image:1868 Lawrence Alma-Tadema - Phidias Showing the Frieze of the Parthenon to his Friends.jpg|thumb|300px|''Fidija na Partenonu kaže friz prijateljem'' (1868), Sir Lawrence Alma-Tadema]]
[[Plutarh]] <ref>[[Plutarch]]. ''Life of Pericles'', 31.</ref> obravnava Fidijevo prijateljstvo z grškim državnikom [[Perikles]]om in omenja, da so Periklovi sovražniki Perikla skušali napasti prek Fidije, ki je bil obtožen kraje zlata, namenjenega za kip Atene v Partenonu, in ker je bogokletno sebe in Perikla portretiral na ščitu kipa. Prva ovadba je bila zavržena, vendar je bil Fidija poslan v zapor po drugi in umrl. <ref name=Wood>{{navedi knjigo |author=Woodford, Susan. (|year=1982) ''|title=The Art of Greece and Rome''. |publisher=Cambridge: Cambridge University Press, p.|isbn=0521298733 52.|cobiss= ISBN 0521298733|pages=}}</ref> Periklova spremljevalka Aspazija je bila prav tako obtožena brezboštva in vodenja neprimerne hiše, vendar je bila oproščena obtožb.
 
Fidija je bil pogosto naveden kot glavni pobudnik klasičnega grškega kiparskega oblikovanja. Danes večina kritikov in zgodovinarjev meni, da je eden največjih antičnih grških kiparjev. <ref>[http://www.bartleby.com/65/ph/Phidias.html Phidias]</ref><ref>Bertrand Russell, The History of Western Philosophy, Chapter 10, Protagoras, page 95</ref>