Evzebij Cezarejski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m+/dp/slog/dodal nekaj besedila o Kroniki
Vrstica 2:
{{infopolje Škof |
image= <!-- WD --> |
name = Evzebij Cezarejski <br /> (Ευσέβιος ο Καισαρείας) |
religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] |
See = Cezareja |
Title = [[škof]] |
Period = [[313]] - [[30. maj]] [[339]]|
Predecessor = [[Agapij Cezarejski|Agapij]] |
Successor = [[Akacij Cezarejski|Akacij]] |
ordination = [[285|okrogokoli 285]] |
date of birth = <!-- WD --> |
place of birth = <!-- WD -->|
Vrstica 15:
place of death = <!-- WD -->|
}}
[[slika:Armenian translation of Eusebius Chronicon.jpg|thumb|right|200px|[[armenščina|Armenski]] prevod Evzebijeve ''Kronike'' (''[[Chronicon (Evzebij)|Chronicon]]''). Rokopis iz 13. stoletja]]
 
'''Evzebij Cezarejski''', staro-[[krščanstvo|krščanski]] [[duhovnik]], [[teolog]], [[Cerkevcerkev (organizacija)|cerkveni]] [[zgodovinar]], [[Katolicizemkatolicizem|katoliški]] [[škof]], in [[svetovalec]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]]; * okoli [[263|okrog 263]], [[Cezareja]] (Caesarea Maritima, danessedaj [[Izrael]]), † [[30. maj]] [[339]], [[Cezareja]].
 
== ŽivljenjepisŽivljenje ==
 
'''Evzebij Cezarejski''' <ref>tudi{{efn|Tudi '''Evzebij iz Cezareje'''; [[latinski {{jezik-la|latinsko]]: ''Caesareai Eusebius''}}, [[Grki{{jezik-grc|grško]]: ''Ευσέβιος ο Καισαρείας''}} (izg.: ''Eusebios[eusebios o Kaisareias'')</ref>kaisareias].}} se je rodil v Cezareji<ref>.{{efn|Cezareja – [[latinski jezik|latinsko]]: ''Caesarea Maritima''; [[Grki|grško]]: Παράλιος Καισάρεια</ref>.}} Od leta 133 po Kr. naprej se je imenovala Caesarea Palaestina. Med 25-1325–13 pr. Krn. št. jo je zgradil skupaj s pristaniščem [[Herod Veliki]]. Danes ležijo njene razvaline na obali Sredozemskega morja na pol poti med mestoma Tel Aviv in Haifa v [[Izrael]]uIzraelu.
 
V Cezareji je vstopil v znamenito [[teologija|teološko šolo]], ki jo je osnoval [[Origen]] <ref>[[latinski jezik{{efn|latinsko]]:Latinsko ''Origenes</ref>''.}} in katero je takrat vodil Pamfilij <ref>[[latinski jezik.{{efn|latinsko]]:Latinsko ''Pamphilus</ref>''.}} Tam si je pridobil temeljito znanstveno izobrazbo ter postal iz nadarjenega učenca zvest sodelavec duhovnika Pamfilija in ga zato imenujejo tudi '''Evzebij Pamfilijev''' <ref>[[latinski jezik.{{efn|latinsko]]:Latinsko '''Eusebius Pamphili'''</ref>.}}
 
Evzebij je vztrajal za časa preganjanja Maksimina Daja poleg učitelja, ki je bil v ječi. Skupaj sta sestavila prvih pet knjig ''Origenov zagovor''. Po njegovi mučeniški smrti je Evzebij pobegnil v [[Tir]], pozneje v [[Egipt]], kjer je sam padel v ujetništvo. Ko je preganjanje prenehalo, je postal [[škof]] v Cezareji leta 313.<ref>{{navedicitat|last1= knjigoBuchberger|authorfirst1= M. Buchberger|title= LThK III |page= 860}}</ref>
 
Imel je velik vpliv na dvoru cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]]; veliko si je prizadeval za spravo med arijanci in Cerkvijo, pa se je pokazal do heretikov preveč popustljivega. Na [[Prvi nicejski koncil|nicejskem koncilu]] (325) je sicer podpisal koncilske odloke pod cesarjevim pritiskom, vendar se jim je nato stalno postavljal po robu. Tako je na tirskem koncilu [[leta 335]] tudi onsam sodeloval pri odstavitvi pravovernega [[sveti Atanazij Veliki|Atanazija]] z [[Aleksandrija|aleksandrijskega]] škofovskega sedeža.
 
== Dela ==
 
* ''Onomasticon'' – Evzebij je bil prvi, ki je narčtvno poskušal ugotoviti položajlego tistih krajev, za katerimi se je izgubila sled. ''Onomasticon'' vsebuje delni seznam, v katerem je vnesel mesta in pokrajine Svete dežele. Tukaj podaja podrobne podatke o zgodovinskih krajih; pomembno je, da podaja tudi oddaljenost v kilometrih iz srede večjih mest; tako je to delo še danes nepogrešljiv pripomoček pri preučevanju Svete dežele za časa rimske vladavine.
* ''Kronika'' (''[[Chronicon (Evzebij)|Chronicon]]''; Παντοδαπὴ Ἱστορία: ''Pantodape historia'' – ''[[univerzalna zgodovina]]'') – delo v dveh knjigah:
* ''Kronikoi kanónes'' – ''Časovni kanoni '' so nekakšna kronika od stvarjenja do Konstantina. [[Jezus Kristus|Jezusovo]] rojstvo postavlja v leto 5200 po stvarjenju sveta. Žal je od tega dela ostalo le nekaj odlomkov v armenskem prevodu.
*# ''Kronografija'' (Χρονογραφία: ''Chronographia'')
* ''Demonstratio Evangelica'' – ''Dokaz o resničnosti evangelijev''
*# ''Časovni kanoni'' (Χρονικοὶ Κανόνες: ''Hronikoi kanónes'')
* ''Ecclesiastica Theologia'' – ''Cerkveno bogoslovje''
: Je nekakšna kronika od stvarjenja in [[Abraham]]a do vicenalije – 25-letnice Konstantinovega vladanja leta 325. [[Jezus Kristus|Jezusovo]] rojstvo postavlja v leto 5200 po stvarjenju sveta. Prva knjiga povzema zgodnejše avtorje, druga knjiga pa vsebuje tehniško inovativni seznam datumov in dogodkov v razpredelniškem formatu. Izvirno grško besedilo je izgubljeno, čeprav obstaja znatna množica navedkov kasnejših kronografov. Obe knjigi sta večinoma ohranjeni v [[armenščina|armenskem]] prevodu. Druga knjiga je ohranjena v celoti v [[Sveti Hieronim|Hieronimovem]] latinskem prevodu. Obstajajo tudi deli pri kasnejših [[sirščina|sirskih]] avtorjih, kot so fragmenti [[Jakov iz Edese|Jakova Edeškega]] in njegovega kasnejšega privrženca [[Mihael Sirijec|Mihaela Sirijca]]. ''Kronika'' je bila napisana pred njegovo ''Cerkveno zgodovino''.
* ''Eclogae Propheticae'' – ''Preroški izvlečki''
* ''Dokaz o resničnosti evangelijev'' (''Demonstratio Evangelica'')
* ''Historia Ecclesiastica'' ali ''Historia Ecclesiae'' – ''Cerkvena zgodovina'' v desetih knjigah.
* ''Cerkveno bogoslovje'' (''Ecclesiastica Theologia'')
* ''De Martyribus Palaestinae'' – ''Palestinski mučenci''
* ''PraeparatioPreroški Evangelicaizvlečki'' (''EvangeljskaEclogae pripravaPropheticae'')
* ''Cerkvena zgodovina'' (''Historia Ecclesiastica'' ali ''Historia Ecclesiae'')''Cerkvena zgodovina''delo v desetih knjigah.
* ''Palestinski mučenci'' (''De Martyribus Palaestinae'')
* ''Evangeljska priprava'' (''Praeparatio Evangelica'')
 
Napisal je '''apologetska dela''' zoper Porfirja (25 knjig), zoper Hieroclema in zoper Marcela.
 
Ne smemosme se pozabiti omeniti tudi '''biblične razlage'''. Pamfilij in Evzebij sta se ukvarjala s kritičnim pristopom k [[stara zaveza|staroveznemu]] besedilu [[Septuaginta|Septuaginte]], zlasti pa k [[nova zaveza|novozaveznemu]]. Zdi se, da je izdajo že pripravil Origen; Pamfilij in Evzebij sta jo samo priredila.
 
== Smrt in češčenječaščenje ==
Evzebij je umrl 30. maja 339 v [[Cezareja|Cezareji]].
 
Evzebij je umrl 30. maja 339 v [[Cezareja|Cezareji]].
Nekatere krščanske Cerkve Evzebija častijo kot svetnika, večina pa ne - zaradi njegovega nejasnega stališča do arijanstva.
 
Nekatere krščanske Cerkve Evzebija častijo kot svetnika, večina pa ne - zaradi njegovega nejasnega stališča do arijanstva.
 
=== Ocena ===
[[Fileslika:Meister der Konkordanztafeln des Eusebius von Ceasarea 001.jpg|thumb|right|200px|Tablica Evzebijevih kanonov - ''konkordanca'']]
[[Fileslika:Sant'Eusebio, Anton Raphael Mengs.jpg|thumb|right|200px|Anton Rafael Mengs: Evzebijevo poveličanje]]
 
* Evzebij je užival veliko naklonjenost [[Rimsko cesarstvo|rimskih cesarjev]], zlasti [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]], čigar je bil [[zaupnik]] in [[svetovalec]]. Napisal je tudi njegov ''Življenjepis'', ki ima neprecenljiv zgodovinski pomen za preučevanje tedanjih razmer.
* Zgodovinarji si niso edini v tem, koliko se je nagibal Evzebij k [[arijanstvo|arijanstvu]], ker so nekateri njegovi tozadevni spisi prišli do nas le v odlomkih in jih razlagajo na različne načine.
* Podobno velja tudi za njegov odnos do [[ikonoklazem|ikonoklazma]], ker so nekatere njegove izjave uporabljali in zlorabljali stoletja pozneje cesarji, ki so sovražili svete podobe, a se na teologijo niso kaj prida razumeli.
* Odlikoval se je predvsem kot cerkveni zgodovinar in ga imenujejo ''oče krščanskega zgodovinopisja''.<ref>{{navedicitat|last1= knjigoBangha|authorfirst1= B. Bangha |title= Katolikus lexikon II |page=63}}</ref>
 
== Opombe ==
 
{{opombe}}
{{notelist}}
 
== Sklici ==
 
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
 
*M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
{{refbegin|2}}
*Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
* M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
*Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
* Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
*O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
* Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
*F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
* O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
*J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
* F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
*A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
* J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
*C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
* A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
*M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
*B C. Bangha S.JL. Dedek: KatolikusSzentek lexikonélete I-IVII, APallas irodalmi magyarés kultúranyomdai kiadásarészvénytársaság, Budapest 1931–19331900.
* M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
*F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
*I B. DiósBangha S.J.: AKatolikus szenteklexikon életeI-IV, SzentA Istvánmagyar Társulatkultúra kiadása, Budapest 19841931–1933.
* F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
*A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
* I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
* A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
{{refend}}
 
== Zunanje povezave ==
 
{{Kategorija v Zbirki|Eusebius}}
* [http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/hamman/PREG.html Pregled najpomembnejših krščanskih pisateljev starega veka, med njimi je tudi Evzebij Cezarejski]
* [http://www.worldcat.org/title/evzebij-cezarejski-cerkvena-zgodovina-basel-1523-ljubljana-narodna-in-univerzitetna-knjiznica-ti-14262/oclc/442169517 Tine Germ: Evzebij Cezarejski, Cerkvena zgodovina : Basel 1523 ; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ti 14262]
* [http://sl.finanzalarm.com/details/Evzebij_Cezarejski.html Podatki o Evzebij Cezarejski]
* [http://svetniki.org/sveta-blandina-potin-in-lyonski-mucenci/ Svetniki mučenci in blaženi krstni zavetniki: Sveta Blandina, Plotin in drugi lyonski mučenci]
* [http://www.ccel.org/ccel/pearse/morefathers/files/eusebius_de_00_epreface.htm Eusebius of Caesarea: Demonstratio evangelica from Tr. W. J. Ferrar (1920)]
* [http://www.newadvent.org/cathen/05617b.htm Catholic Encyclopaedia New Advent: Eusebius of Caesarea ]
* [http://www.christianitytoday.com/ch/131christians/scholarsandscientists/eusebius.html Christian History ]
* [http://www.ntcanon.org/Eusebius.shtml The Development of the Canon of the New Testament ]
* [http://www.fordham.edu/halsall/source/conv-const.asp Eusebius: Conversion of Constantine ]
* [http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/eusebius/eusehe.html Eusebius of Caesarea: Eclesiasticla History, Martyrs of Palestine, In Praise of Constantine (text) ]
 
{{normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Cezarejski, Evzebij}}
 
[[Kategorija:Rimski katoliški škofje]]
[[Kategorija:Kronisti]]