Vojne v nekdanji Jugoslaviji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 178.172.53.150 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 83.136.45.29
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 113:
{{glavni|Vojna na Kosovu}}
 
Tako kot drugje po Jugoslaviji, je na Kosovu začelo vreti že leta, če ne celo desetletja pred razpadom Jugoslavije. Nezadovoljstvo ljudi se je začelo javno kazati šele na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja s prihodom gospodarske krize in političnih sprememb, ki jih je povzročila smer TitasmrtTita. Leta [[1981]] so tako [[Albanci]] na Kosovu zahtevali svojo republiko, s katero bi dobili več pravic; protesti so bili bolj ali manj na silo razgnani. V drugi polovici osemdesetih let so se razmere na Kosovu zaradi srbskega nacionalizma znova poslabšale, zato sta morali posredovati policija in vojska. V začetku devetdesetih let, po izbruhu vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, so razmere na Kosovu bolj ali manj mirne, čeprav je Srbija Albancem drastično zmanjšala državljanske pravice (odpuščanje delavcev albanskega rodu, prepoved albanskega jezika, ukinjanje šol, večina podjetji je postala državna last ...). Albanci so se na to odzvali z ustanovitvijo vzporednih državnih institucij, ni jim pa uspelo odpraviti brezposelnosti, ki se je dvignila na neverjetnih 80%. Zaradi vsesplošnega nezadovoljstva je bil septembra 1991 izpeljan referendum o odcepitvi, ki ga je podprlo kar 90% Albancev, vendar se ni zgodilo nič, saj je Srbija referendum razglasila za neveljavnega. Istega leta je bila ustanovljena tudi Kosovska osvobodila vojska (KOV), ki je zaradi napadov na Srbe in državne institucije kmalu pristala na seznamu terorističnih organizacij.
[[Slika:Aviano f-15.jpg|thumb|left|250px|Aviano, [[F-15]] se odpravlja na bojno nalogo nad Srbijo.]]
Prvi spopadi na Kosovu so se začeli v začetku leta [[1996]], potem ko so albanski politiki izgubili vsakršno upanje, da bi spor rešili po mirni, politični poti. Napadi, do takrat malo znane KOV, na srbske varnostne sile in institucije so v kratkem povzročili spiralo nasilja, ki mu ni bilo videti konca. Stvari so se še dodatno poslabšale zaradi kriznih razmer v sosednji [[Albanija|Albaniji]]. Srbska policija in varnostne sile so na vsako agresijo KOV odgovorile še z večjo agresijo, kar je imelo za posledico veliko civilnih žrtev. Ker se je zdelo, da se bo Jugoslavija ponovno pogreznila v vojno, so Združeni narodi in [[ZDA]] zahtevali takojšnjo prekinitev ognja, do tega ni prišlo; so pa ob pomoči [[Rusija|Rusije]] dosegli, da so na Kosovo prišli mednarodni opazovalci. Ti niso kaj dosti pomagali, saj so se spopadi leta [[1998]] še bolj razširili in so po novem potekali v okolici vseh strateško pomembnih poti in mest. Spopadi so iz domov pregnali več kot 250.000 Albancev, ki so se povečini zatekli v Albanijo in Makedonijo. Ker se stvari niso umirile, je Varnostni svet Združenih narodov, konec septembra 1998 sprejel resolucijo, ki je predvidevala zračne napade Natovih letal na srbske položaje. Zastraševanje je uspelo, saj je bilo oktobra istega leta podpisano premirje, ki pa ni zdržalo dolgo. Januarja in februarja [[1999]] se je nasilje ponovno začelo stopnjevati, vse pogostejši so postali uboji, ki so nato vodili do večjih spopadov in posameznih bombnih napadov. Sprti strani sta mir, pod pritiskom drugih držav, ponovno poizkušali doseči z mirovnimi pogajanji, ki pa niso obrodila nobenega sadu, saj so se pogoji za obe strani zdeli preveč radikalni in zato nesprejemljivi.
Vrstica 120:
 
[[17. februar|Sedemnajstega februarja]] [[2008]] je Kosovo razglasilo samostojnost, kljub temu mednarodne enote za zagotavljanje miru, KAFOR, v državi ostajajo, saj medetničnim sporom med Albanci in Srbi ni videti konca.
 
==Vojna v Makedoniji==
{{glavni|Makedonska državljanska vojna}}