Arheologija: Razlika med redakcijama

Najdišča najstarejših človeških kultur v Sloveniji arheologi umeščajo v obdobje pred približno 100.000 leti, strokovno jih imenujejo ''[[Mousterienska kultura]]'', čeprav človeških okostij še niso našli, so našli dovolj različnih orodij, katera so uporabljali pri vsakdanjem lovu in nabiralništvu. Gorski svet je bil takrat pokrit z [[ledenik]]i, ki so segali daleč v rečne doline, kjer so bile večje jame in rovi primerna skrivališča za živali ter začasna bivališča za tedanje ljudi. Našli so ostanke kosti živali katere so ulovili in pojedli. Med kostmi je največ kosti [[Jamski medved|jamskih medvedov]], [[Navadni jelen|navadnih jelenov]], [[volk]]ov, [[tur]]ov, [[ris]]ov in drugih manjših živali. Takšnih jam so odkrili največ na [[kras]]u, na Notranjskem. Znane jame so [[Betalov spodmol]], [[Postojnska jama]], [[Parska golobina]] pri Pivki, Kostanjevica ob Krki, Črni kal nad Koprom, Pivška kotlina. Tu je bila pokrajina poleti brez snega in dovolj ugodna za bivanje. Tam so arheologi našli razna orodja, kot so; ročne konice, strgala, kline, narejene iz priročnih kamnov vrste [[porfir]], [[groh]], [[kvarcit]], [[roženec|roženci]]. Sledile so najdbe iz mlajšega paleolitika, ki je trajal od 40.000 do 8.000 let pr. n. št. Lovci so začeli uporabljati [[lučalo]], [[lok]], [[Harpuna|harpuno]], znali so tudi že organizirati skupinski lov na posamezno divjad, lovske skupine so sledile čredam severnih jelenov, kadar so se ti umikali pred toplejšim podnebjem. Ulov je bil večji, postavljali so si tudi večja bivališča.