Internet: Razlika med redakcijama

Nastanek interneta sega v obdobje povojnih Združenih držav Amerike, kjer Vennevar Bush, univerzitetni profesor inštitutana MIT[[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkem inštitutu Massachusettsa]] in razmeroma podkovan podjetnik vpliva na močno investiranje v opismenjevanje družbe glede tehnoloških novosti. Ustanovi se Nacionalna znanstvena fundacija, ki poskrbi za izboljšano finančno podporo znanosti v družbi v povojnem času izobilja v ZDA. Fundacija omogoča dobro sodelovanje med vlado, akademiakademskim okoljem in gospodarstvom. Fundacija v naslednjih tridesetih letih financira velik del akademskega in industrijskega raziskovanja in skupaj z Ministrstvom za obrambo pokrijeta skoraj tolikšen del investicij kot jih opravi samo zasebno gospodarstvo. Ob pomembnih univerzah tako nastanejo inštituti zasebnih raziskovalcev, ki so deloma financirani tako od vlade kot od zasebnega sektorja. Internet je pričel nastajati konec šestdesetih let (1969) in osemdesetih let, ko je začel delovati kot [[ARPANET]]. Med najpomembnejšimi znanstveniki in organizatorji mreže, kot nastane v ARPANETU, velja omeniti [[Joseph Carl Robnett Licklider|Josepha Carla Robnetta Licklidera]], znanstvenika, ki se je sprva ukvarjal predvsem z psihoakustiko, a se ob študiju navdušil nad kibernetiko in psihologijo in postane pomemben motivator za izboljševanje interakcije med uporabniki, računalnikom, programi in terminali. S takšnimi namerami se ukvarja predvsem z izboljševanjem knjižnic, znanstvenih besedil in izboljševanjem poizvedb pri takšnih enormnih poplavah podatkov. Vlada ZDA ga preusmeri v delo za DARPA, saj po Sputniku ostane velika želja po znanstvenem dokazovanju. Licklider sprejme delo znotraj ministrstva za obrambo za skrb pri izboljševanju vojaških odločitev zaradi bolj izčiščenih informacij računalniške obdelave. Prav tako sprejme delo preučevanja psiholoških faktorjev pri sprejemanju vojaških odločitev. Sam tako podpira izrazito mreženje znanstvenikov in njihov sredstev in tako množenje tako interpretacij kot dostopnosti rezultatov med različnimi univerzami, raziskovalnimi centri. Že v zgodnji zasnovi je bil internet načrtovan kot necentralizirana mreža preko najetih telefonskih kablov namenjenih le-ti dejavnosti, za kar sta se odločila Larry Roberts in Robert Taylor predvsem zaradi varnosti in obstojnosti mreže ob stresnih dogodkih. Centraliziran računalnik je bil kot ideja kaj kmalu opuščen. Ob sponzorstvu agencije za napredne raziskave pri [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav|ameriškem obrambnem ministrstvu]] [[Obrambna agencija za napredne raziskovalne projekte|DARPA]] (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov [[IP]] (Internet Protocol) in [[TCP]] (Transmission Control Protocol). Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s [[superračunalnik]]i za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. Prav tako so pred samim ARPANET dorekli značilnosti decentraliziranih omrežij, paketno preklapljanje informacij, teorija čakajočih vrst. Pri paketnem preklapljanju je pomembno izpostaviti Paula Barana (1926-2011), znanstvenika poljskega rodu, ki doreče pretok decentraliziranega omrežja, kot ga trenutno pozna internet. Sam objasni, da je razvijal tovrstni decentraliziran pretok informacij, da bi lahko računalniki in mreža delovali naodvisno tudi po morebitnem jedrskem udaru.

1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro svojih omrežnih protokolov iz [[NCP]] (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v [[TCP/IP]], kar je dejanski začetek interneta, kikot ga poznamo danes.

Brskalniki svetovnega spleta, kakršen so bili ali so še [[Microsoft|Microsoftov]] [[Internet Explorer]] ali Edge, [[Mozilla Firefox]], [[Opera (webspletni browserbrskalnik)|Opera]], [[Apple Inc.|Apple]] [[Safari (webspletni browserbrskalnik)|Safari]], in [[Google Chrome]] omogočijo uporabnikov prehod z ene na drugo [[Spletna stran|spletno stran]] in prikazovanje podatkov, ki jih te strani zahtevajo (slika, [[video]], tekst, grafika, [[Programska oprema|program]] kot vdelana aplikacija). V pomoč uporabniku so nastali iskalniki, programi, ki so s pomočjo gesel ali navedbe ključnih besed olajšali dostop do iskane strani ali strani, ki bi lahko vsebovale relevantne podatke. Tako so nastali iskalniki kakršen je bil [[Lycos]], [[Google Search|Google]], [[Altavista]], [[Yahoo!|Yahoo]]! in ostali. Svetovni splet skuša podatke decentralizirati z oblikovanjem različnih spletnih strani. Objava je lahko dostopnejša in učinkovitejša, a je to odvisno predvsem od odziva na dano informacijo. Svetovni splet je organiziral tudi [[Spletno oglaševanje|posebno oglaševanje]] v obliki dnevnikov (blogov). Spletne strani lahko podobno kot [[Časopis|časopisi]] oblikujejo tudi svoje lastno oglaševanje, promocije ali uvedejo oglaševanje za druge spletne strani ali druge vsebine. Brskanje po svetovnem spletu ni povsem anonimno, kar omogoča tudi beleženje zanimanja in osebnih podatkov, kar je bilo kontroverzno in nerodno v zgodnjem obdobju interneta. Večina zapletov se je uredila z oblikovanje [[Spletno družbeno omrežje|socialnih omrežij]], ki je spletno in dejansko identiteto spojila in tako naj bi olajšala ureditev varovanja zasebnosti.