Dan žena: Razlika med redakcijama

'''Dan žena''' (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni [[praznik]] [[ženska|žensk]], ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto [[8. marec|8. marca]]. Je [[dan]] praznovanja [[ekonomija|ekonomske]], [[politika|politične]] in [[sociala|socialne]] enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala [[Nemci|nemška]] [[feminizem|feministka]] in [[socializem|socialistka]] [[Clara Zetkin]], rojena Eissner ([[1857]]-[[1933]]). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta [[1889]], medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta [[1910]]. Prvič so ga praznovali leta 1911 v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in na [[Danska|Danskem]], takrat še na [[19. marec]]. Tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] so ga praznovali v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta [[1917]], saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je nastala komunistična [[Oktobrska revolucija]].

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta [[1897]] začel izhajati ženski časnik [[Slovenka (časnik)|Slovenka]], medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica [[1906]], ko je [[Marija Urbas]] kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz [[filozofija|filozofije]] na [[Gradec|graški]] univerzi. Prva politična zagovornica žensk v Sloveniji, je bila Slovenska Ljudska stranka, ki je že 15. maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah – volilno pravico so dobili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico, zaradi česa posledično prične Slovenska ljudska stranka v času oblikovanja ustave novoustanovljene Kraljevine SHS, zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na državni ravni<ref>{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/04/volitve_ljubljana_zenske.aspx|title = V Ljubljani so liberalci napadli ženske, ki so prišle na volišče|date =26.4.2015|accessdate = |websitepublisher = http://www.siolSiol.net|publisherlast = Aleš Žužek|last = |first =Žužek }}</ref>. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta [[1945]], ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta [[1974]] je bilo zapisano v [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustavo SFRJ]] določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta [[1989]] je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.