Babilon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 4730366 uporabnika 93.103.107.90 (pogovor) razveljavljena |
np |
||
Vrstica 64:
Tekom vladavine Sanheriba se je Babilon neprestano upiral. Upori so bili zadušeni šele, ko je leta 689 pr. n. št. Sanherib naredil kompletno destrukcijo mesta. Vsi zidovi, palače in templji so bili uničeni, ostanki pa vrženi v kanal Arakhtu. Ta dogodek je razburil versko zavest Mezopotamije, kar je imelo verjetno za posledico uboj Sanheriba nedolgo zatem. Njegov naslednik Esarhadon je takoj obnovil staro mesto in se v njem okronal ter v njem tudi del leta živel. Po njegovi smrti je bila Babilonija dana njegovemu najstarejšemu sinu Šamaš-šum-ukinu, ki je kasnije vodil upor proti bratu Asurbanipalu Asirskemu.
Še enkrat se je Babilon znašel pod obleganjem Asircev. Asurbanipal je hitro osvojil mesto, vendar se je po padcu Ninive 612 pr. n. št., Babilon osvobodil od asirske oblasti in postal glavno mesto Novobabilonskega cesarstva. 605 pr. n. št. Babilonci zmagajo nad [[Stari Egipt|Egipčani]] v [[Bitka pri Karkemišu|bitki pri Karkemišu]], porušijo [[Jeruzalem]] in zajete [[Judje|Jude]] preselijo v Babilon. V času te neovisnosti pod [[Nabopolasar]]jem se je začelo novo obdobje arhitektonskih del, njegov sin [[Nebukadnezar II.]] pa je iz mesta naredil čudo antičnega sveta. Nebukadnezar II. je zgradil [[Ištarina vrata]], obnovil tempeljski kompleks Etemenanki in zgradil viseće vrtove Babilona (eno od sedem svetovnih čudes).
Leta 539 pr. n. št. Babilon osvoji [[Kir II.|Kir Veliki]], kralj [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], ki je omogočil Judom vrnitev v Jeruzalem. Pod vladavino Kira Velikega in kasneje [[Darej I.|Dareja Velikega]], Babilon postane center znanja in znanstvenega napredka. Babilonski znanstveniki so izdelali zvezdne karte in postavili temelje moderne [[Astronomija|astronomije]] in [[Matematika|matematike]]. V času vladavine Dareja III. je Babilon začel stagnirati.
| |||