Amenemhet III.: Razlika med redakcijama

Proti koncu svoje vladavine je vladal skupaj s svojim sinom in naslednikom [[Amenemhet IV.|Amenemhetom IV.]] Trditev potrjuje zdaj poškodovan skalni napis v Konosu v [[Nubija|Nubiji]], ki njegovo prvo vladarsko leto enači s 46., 47. ali 48. letom očetove vladavine.<ref>Kim S. B. Ryholt. ''The Political Situation in Egypt During the Second Intermediate Period, C. 1800-1550 B.C.'' Museum Tusculanum Press 1997, str. 212.</ref> Amenemheta IV. je kot zadnja vladarica iz dvanajste dinastije nasledila sestra [[Sobekneferu]].

[[Slika:Head of Amenemhat (Ammenemes) III. Mottled diorite, half life-size. 12th Dynasty. From Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Glava Amenemheta III. iz pisanega [[diorit]]a, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]]

Svojo prvo, tako imenovano Črno piramido, je začel zgraditi v [[Dahshur]]ju, vendar je gradnjo zaradi tehničnih težav prekinil.<ref>Miroslav Verner. ''The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments''. Grove Press 2002, str. 427.</ref> Približno v 15. letu svoje vladavine se je odločil, da bo zgradil novo piramido v v Hawari pri Faiyumu.<ref>Lehner, Mark (2001). ''The Complete Pyramids: Solving the Ancient Mysteries''. London: Thames & Hudson. str. 182. ISBN 0-500-05084-8.</ref> Piramida v Dahshurju je kasneje služila za pokop več dvornih gospa.

Pogrebni tempelj ob hawarski piramidi sta [[Herodot]] in [[Diodor Sicilski]] morda poznala kot Labirint.<ref>Miroslav Verner. ''The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments''. Grove Press 2002, str. 428.</ref> [[Strabon]] je ga je opisal kot eno od čudes sveta. Kraljeva piramida v Hawari je imela nekaj najbolj zapletenih varnostnih sistemov, ki so jih kdaj odkrili v Egiptu. Njegovo grobnico so kljub temu že v antiki izropali. Njegova hčerka ali sestra Neferuptah je bila pokopana v piramidi, ki so jo odkrili leta 1956 in stoji približno dva kilometra jugozahodno od Amenemhetove.<ref>Nagib Farag, Zaky Iskander. ''The Discovery of Neferwptaḥ'', 1971, str. 103.</ref><ref>Callender, Gae (2003). ''The Middle Kingdom Renaissance''. V Shaw, Ian. ''The Oxford History of Ancient Egypt'', str. 158.</ref> [[Piramidion]] grobnice v piramidi Amenemheta III. je skoraj nedotaknjen in je zdaj razstavljen v kairskem muzeju Al-Mathaf al-misrí.<ref>Callender, Gae (2003). ''The Middle Kingdom Renaissance''. V Shaw, Ian. ''The Oxford History of Ancient Egypt''. str. 157.</ref>

==Vojni pohodi in odprave==

V Mersi na obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]] so odkrili stelo, ki omenja Amenemhetovo ekspedicijo v Punt.<ref>El-sayed Mahfouz (2010). ''Amenemhat IV au ouadi Gaouasis''. BIFAO. 2010: 110, str. 165–173.</ref> Najvišji uradnik in vodja odprave je bil visoki nadzornik Senebef. Med drugimi visokimi uradniki sta bila nek Amenhotep in komornik Nebesu.<ref>Kathryn A Bard, Rodolfo Fattovich, Andrea Manzo. ''The ancient harbor at Mersa/WadiGawasis and how to get there: New evidence of Pharaonice seafaring expeditions in the Red Sea''. V Frank Förster, Heiko Riemer (urednika). ''Desert Road Archaeology in Ancient Egypt and Beyond''. Köln 2013, ISBN 9783927688414, str. 539.</ref>

Med Amenemhetovo dolgo vladavino se je nadaljevala gradnja kanala od Nila do Fajumske [[Oaza|oaze]], ki jo je začel morda njegov oče. Oaza je bila pred tem popolnoma zamočvirjena. Kanal, dolg 16 km in širok 1,5 km, se je imenoval Mer-Wer (Veliki kanal). Zdaj se imenuje Bahr Yussef. Bregova kanala sta imela naklon 1:10, kar je omogočalo nasipanje z nesprijemljivo zemjo in kamnom. Jez je potekal v smeri vzhod-zahod, kanal pa je imel proti Fajumski depresiji naklon 0,01°. V nastalem umetnem jezeru Moeris se je vsako leto zbralo 13 milijard kubičnih metrov poplavne vode.<ref>Chanson, Hubert (1999). ''Hydraulics of Open Channel Flow''. Edward Arnold/Butterworth-Heinemann. ISBN 9780750659789.</ref> Ogromno gradbeno delo je dokončal Amemenhetov sin [[Amenemhet IV.]] Okolica jezera je postala žitnica Egipta in taka ostala do leta 230 pr. n. št., ko se je lahunska veja Nila zamuljila.

Okoli 29. leta vladavine Amenemheta III. je na položaj vezirja prišel slavni Kheti. Domneva se, da je bil v tem obdobju napisan ''[[Rhindov matematični papirus]]''.<ref>Marshall Clagett. ''Ancient Egyptian Science: A Source Book'', 1989, str. 113.</ref> Faraon je razen kanala zgradil tudi številne spomenike odlične kakovosti. Mednje spada majhen, vendar lepo okrašen tempelj v Medinet Maadiju v Fajumu, katerega sta on in njegov oče posvetila boginji [[Renenutet]].

Amenemhet III. in Senusret III. sta faraona Srednjega kraljestva z največjim številom svojih kipov, saj jima pripisuje 80 popolnih ali poškodovanih kipov. Amenemhet na številnih kipih ni upodobljen kot idealiziran mlad kralj, ampak kot zrel mož z izazito fizionomijo in znaki staranja. Kipi so izdelani iz zelo različnih kamnin, kar za prejšnje vladarje ni moč reči. Faraon je razen tega uvedel več novih tipov kipov. Nekateri so se zgledovali po starih prototipih iz zgodnjega dinastičnega obdobja. Prav njemu se lahko pripišeta dva sloga upodabljanja obraza:

* realistični slog: na kraljevem obrazu so dobro vidne obrazne kosti in gube; poteze obraza je nedvomno navdihnil kip Senusreta III.

* idealiziran slog: kralj je upodobljen kot mlad mož s trikotnim obrazom.<ref>Simon Connor. ''The statue of the steward Nemtyhotep (Berlin ÄM 15700) and some considerations about Royal and Private Portrait under Amenemhat III''. V G. Miniaci, W. Grajetzki (urednika). ''The World of Middle Kingdom Egypt (2000–1550 BC) Contributrions on Archaeology, Art, Religion, and Written Sources''. Band 1, Golden House Publications, London 2015, ISBN 978-1-906137-43-4, str. 58-64.</ref>