Redakcija: 16:06, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:32, 18. september 2017 uredi razveljavi Jalen (pogovor \| prispevki) 5.319 urejanj →‎Jezikovne spremembe: slog in faktografski popravek (nem. wehren ni sorodno) Novejše urejanje →
Vrstica 7: V tem jeziku so se razvile nove [[Glasoslovje\|glasoslovne]] in [[Oblikoslovje\|oblikoslovne]] značilnosti, katerih v klasični latinščini ni bilo. V glasoslovju pride do monoftongiziranja dvoglasnikov (ae > e, au > o), izginjanja razlik med dolgimi in kratkimi [[Samoglasnik\|samoglasniki]], v [[Skladnja\|skladnji]] pa nadomeščanje samostojnih sklonskih dopolnil s predložnimi zvezami. Posamezne stare latinske besede so bile zamenjane z novimi [[Sestavljanka\|sestavljankami]] ali [[Izposojenka\|izposojenkami]] iz [[Grščina\|grškega]], [[Keltski jeziki\|keltskega]], [[Germanski jeziki\|germanskega]] in drugih jezikov. Teh besed, ki so bile prevzete iz drugih jezikov, pa ni toliko, da bi se celotna podoba jezika na njihov račun prav zelo spremenila. Primeri: Namesto latinskega ''bellum'' in izpeljank se začnejo uporabljati besede iz germanske osnove *''~~wer~~werra''- ~~(nem~~'vojna', odtod npr. it. ''~~wehren~~guerra'', ~~angl~~in stnorm. ''~~war~~werre''), ~~odtod~~(> ~~npr. it~~angl. ''~~guerra~~war''). Namesto ''loqui'' se začne uporabljati ''parabolare'' iz gr. ''parabole'' 'primera, prilika'. Nekatere latinske besede se nadomestijo tudi z drugimi latinskimi~~, ki niso izposojene od drugod~~: namesto ''pulcher'' se uporablja ''bellus'', namesto ''ire'' se začne uporabljati ''vadere'' oz. ''ambulare'' ipd. Tako se je ljudska latinščina vedno bolj oddaljevala od klasične, dokler ni prešla v romanske jezike, katere poznamo danes. == Delitev ==

Ljudska latinščina: Razlika med redakcijama