Migracije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
odstr. IW |
Dodan naslov Psihološki učinki selitve ter ustrezne reference. |
||
Vrstica 49:
== Vloga migracij v današnjem času ==
V današnjem času igrajo mednarodne migracije pomembno vlogo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih zadevah. Denar, ki ga zaslužijo migranti v tujini, pogosto nakazujejo sorodnikom iz države preselitve. V velikem številu držav v razvoju takšna nakazila migrantov iz tujine predstavljajo celo bolj pomemben vir prihodkov kot [[uradna razvojna pomoč]] ali [[tuje neposredne investicije]]. Dandanes migranti tudi niso več zaposleni samo v poklicih, ki jih domačini ne želijo opravljati, ampak so vključeni prav tako v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kot so [[deficitarni poklici]].<ref>Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se med deficitarnimi poklici v Sloveniji že več let pojavljajo poklici v gostinstvu, gradbeništvu (kamor spadajo poleg klasičnih gradbincev tudi monterji različnih profilov, mizarji), kovinarstvu, špediciji, živilski industriji, predvsem mesarji, poleg tega pa še poklici višjih zahtevnosti v medicini, računalništvu in strojništvu. Dostopno prek: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/NovinarskoSredisce/NovinarskeKonference/OSPtuj/15-11-05-2.htm (16. avgust 2008).</ref> V določenih državah so javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od migrantov, saj bi bilo brez njih težko zagotoviti nemoteno delovanje teh sektorjev.<ref>GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. ''Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005'', str. 5.</ref>
== Psihološki učinki selitve ==
Motivacija za selitev oziroma delo v tujini je ponavadi želja po izboljšanju posameznikovega blagostanja ali pa blagostanja družine.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4346023/|title=Coping, acculturation, and psychological adaptation among migrants: a theoretical and empirical review and synthesis of the literature|last=Kuo|first=Ben C.H.|date=2014-01-01|journal=Health Psychology and Behavioral Medicine|doi=10.1080/21642850.2013.843459|issue=1|volume=2|pages=16–33|issn=2164-2850|pmc=PMC4346023|pmid=25750766}}</ref> Medtem ko so ekonomski učinki selitve relativno očitni, pa je učinek migracij na posameznikovo blagostanje veliko manj jasen. Raziskovalci poročajo tako o negativnih kot o pozitivnih učinkih.
V raziskavi kitajskih avtorjev so preučevali raven stresa pri osebah, ki so se bolj pogosto selile ter pri tistih, ki so bili manj mobilni.<ref>{{Navedi revijo|url=https://caod.oriprobe.com/articles/42554862/Migration_Stress_and_New_Generation_Migrant_Workers__Depression__the_M.htm|title=Migration Stress and New Generation Migrant Workers’ Depression: the Moderating Effect of Coping Style|last=Yang|first=LIU|last2=Ze|first2=LI|last3=Dan-hua|first3=LIN|last4=School|first4=Psychological Department of Human and Social Science|last5=University|first5=Beihang|last6=Psychology|first6=Institute of Developmental|last7=University|first7=Beijing Normal|date=2014|journal=Chinese Journal of Clinical Psychology|issue=3}}</ref> Ugotovili so, da so visoko mobilni ljudje v primerljivem obdobju doživeli več stresa kot nizko mobilni. Pojavile pa so se razlike med poročenimi in neporočenimi; poročeni so doživljali manj stresa, kar bi lahko pripisali učinku socialne opore, ki sicer migrantom pogosto ni na voljo. Prav tako pa so bile ravni stresa različne glede na uporabo strategij za spoprijemanje s stresom. Podobno je ugotovila raziskava, ki je preučevala stres ob delu v tujini.<ref name=":0" /> Na problem usmerjeno spoprijemanje s stresom je pomembno zmanjšalo raven stresa ob selitvi, uporaba strategij izogibanja pa je vodila do večjega stresa ter slabšega prilagajanja na novo okolje. Prav tako je avtor ugotovil, da kulturno okolje, iz katerega prihaja migrant pomembno vpliva na integracijo, saj je glede na posameznikovo prvotno perspektivo prilagajanje lahko konstruktivno ali zaviralno oziroma maladaptivno.
Raziskave pa ugotavljajo tudi pozitivne učinke selitve. Nowok, van Ham, Findlay in Gayle so ugotovili, da selitev v tujino pogosto spremlja predhodno obdobje pomembnega upada v zadovoljstvu, selitev sama pa povzroči povišanje zadovoljstva na predhodno raven ali na višjo raven zadovoljstva.<ref>{{Navedi revijo|url=https://doi.org/10.1068/a45287|title=Does Migration Make You Happy? A Longitudinal Study of Internal Migration and Subjective Well-Being|last=Nowok|first=Beata|last2=van Ham|first2=Maarten|last3=Findlay|first3=Allan M|last4=Gayle|first4=Vernon|date=2013-04-01|journal=Environment and Planning A|doi=10.1068/a45287|issue=4|volume=45|pages=986–1002|language=en|issn=0308-518X}}</ref> Podobno so ugotovili tudi Stillman, McKenzie in Gibson, ki so v raziskavo vključili osebe z duševnimi motnjami, ki so po selitvi pokazale izboljšanje v psihološkem blagostanju.<ref>Stillman, S., McKenzie, D.in Gibson, J., (2009). Migration and Mental Health: Evidence from a Natural Experiment. Journal of Health Economics 28(3), 677–687</ref>
== Viri in opombe ==
| |||