Spodnja Savinjska dolina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m To je pokrajina in sodi v geografijo. |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Spodnjo Savinjsko dolino obdajajo na zahodu [[Dobrovlje|Dobroveljska planota]], na severu nizka [[Ponikva|Ponikovsko]] [[kras|kraška]] [[planota]], na jugu severni rob [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]], na vzhodu pa prehaja v nizko gričevje. Osredje dolina sestavlja [[prod]]na nasipina [[Savinja|Savinje]] in njenih pritokov [[Paka|Pake]] in [[Bolska|Bolske]], medtem ko so robni deli prikriti z ilovico. Prodna ravan je ugodna za poljedelstvo in naselitev, ilovnato obrobje pa je močvirnato, zato so travniki in logi redko poseljeni. V Spodnji Savinjski dolini so najbolj ugodne razmere za [[hmelj|hmeljarstvo]] v Sloveniji; sorto ''Savinjski golding'' so začeli uvajati v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Največji nasadi hmelja so med [[Celje]]m, [[Braslovče|Braslovčami]] in [[Gomilsko|Gomilskim]].
Središče Spodnje Savinjske doline je [[Žalec]], ki tudi sedež upravne enote. Spodnjo Savinjsko dolino sestavljajo naslednje občine: Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko.
Po Spodnji Savinjski dolini pelje stara [[cesta]], vzporedno z njo pa tudi [[avtocesta A1|avtocesta Ljubljana-Maribor]] in [[železniška proga Celje - Velenje]].
| |||