Ostfalija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 8:
Ostfalsko ozemlje v hribovju Harz je bilo dedno ozemlje [[Henrik I. Ptičar|Henrika I. Ptičarja]], prvega saškega vojvode, ki je leta 919 postal rimsko-nemški kralj, njegovi nasledniki pa člani [[Otoka dinastija|Otonske dinastije]]. Zapustili so več [[Romanika|romanskih]] opatij in gradov. Na njihovem ozemlju sta srednjeveški mesti Goslar in Quedlinburg ter katedrala sv. Marije in cerkev sv. Mihaela v Hildesheimu, ki spadajo v [[Unescova svetovna dediščina|svetovno kulturno dediščino]]. Ker je Ostfalija na rekah Laba in Saale mejila na ozemlje [[Slovani|Polabskih Slovanov]], je postala izhodišče za germansko širjenje na vzhod (''Ostsiedlung''), ki se je začelo z invazijo kralja Henrika in nadaljevalo s saškimi mejnimi grofi.
Ko je [[Dinastija Welf|welfski]] vojvoda [[Henrik Lev]] leta 1180 sprl s cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbarosso]], mu je cesar odvzel obe vojvodini, Bavarsko in Saško, in mu pustil samo dedni deželi [[Braunschweig]] in Lüneberg in ga izgnal, se je Ostfalija začela drobiti na manjše državice,<ref name=Dieter>Dieter Thierbach. ''Rätsel des Alltags: Jeder kennt Westfalen – gibt es auch Ostfalen?''. RP-online.de. 9. avgust 2005. Pridobljeno 2. februarja 2011.</ref> predvsem Welfovo vojvodino
==Sklici==
| |||