Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
osnovne informacije za uvod
 
Sredina (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z [[odprto morje|odprtim morjem]], sporni del vasi [[Brezovec, Lendava|Brezovec]] ob Muri in tista ozemlja, kjer so se [[zemljiški kataster|katastrske]] površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri [[Sekulići, Ozalj|Sekulićih]] ob [[Sotla|Sotli]], medtem ko so sporni zaselki ob reki [[Dragonja|Dragonji]] na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/sodisce-odlocalo-po-mednarodnem-pravu.html |title= Sodišče odločalo po mednarodnem pravu |date=30.6.2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.7.2017}}</ref>
 
Slovenija se je obvezala razsodbo spoštovati, saj je arbitražni sporazum zavezujoč za obe državi, hrvaška stran pa je že julija 2015 enostransko razglasila, da izstopa iz postopka.<ref>{{navedi novice| url=http://www.vecer.com/premier-cerar-slovenija-bo-odlocbo-arbitraze-spostovala-6273443?mView=1&tmpl=component |title=Cerar in Plenković v Bruslju: Slovenija bo arbitražo spoštovala, za Hrvaško je to preteklost |date=22.6.2017 |work=Večer |accessdate=1.7.2017}}</ref> To se je zgodilo po objavi prisluhov telefonskega pogovora med slovenskim arbitrom in predstavnico vlade o zaupnih delih postopka in domnevnih načrtih vplivanja na druge arbitre.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/cerar-pricakuje-odstope-sokolca-in-drenikove.html |title= Sekolec in Drenikova podala odstopni izjavi |date=23.7.2015 |work=Delo |accessdate=1.7.2017}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/svet/hrvaska-odstopa-od-arbitraze-haag-pa-zeli-pojasnila-slovenije/370496 |title=Hrvaška odstopa od arbitraže, Haag pa želi pojasnila Slovenije |date=27.7.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Sodišče je po odstopu in nadomestitvi slovenskega arbitra nadaljevalo z delom in konec junija 2017 tudi izreklo razsodbo, hrvaški predstavniki pa so že pred tem v javnosti zagovarjali stališče, da arbitraža zanje »ne obstaja«.<ref>{{navedi novice| url=https://dnevnik.si/1042776103/svet/kolinda-grabar-kitarovic-arbitraza-ne-obstaja- |title= Kolinda Grabar Kitarović: Arbitraža ne obstaja |last1=Bernik |first1=Tina |last2=Hladnik Milharčič |first2=Ervin |authorlink2=Ervin Hladnik Milharčič |date=24.6.2017}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/novice/svet/hrvaski-premier-v-bruslju-odlocno-glede-arbitraze-hrvaska-je-izstopila-ta-primer-je-zakljucen.html |title=Hrvaški premier v Bruslju dejal, da je arbitraža zanje stara zgodba, Cerar govoril z Merklovo |date=22.6.2017 |work=[[24ur.com]] |accessdate=1.7.2017}}</ref> Vprašanje uveljavljanja razsodbe in s tem mejnega spora tako ostaja odprto.
 
Sodišče je v svoji končni odločbi jasno povedalo, da sta arbiter in agentka Republike Slovenije kršila določila arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in načela arbitraže, vendar je hkrati povedalo tudi, da kršitve niso bile tako hude, da bi vplivale na končno odločitev sodišča in da sodišče nebi nadaljevalo s svojim delom in odločilo o poteku meje med državama. Prav tako so bili po kršitvi iz spisa umaknjeni vsi prispevki, tako pisni kot ustni, slovenskega arbitra dr. Sekolca, in tudi vsi prispevki hrvaškega arbitra g. Vukasa, ki je med sodelovanjem v arbitražnem tribunalu bival na hrvaškem veleposlaništvu na Nizozemskem, kar je vedelo tudi sodišče, in je po 'izstopu' Hrvaške iz postopka tudi sam odstopil kot arbiter.
 
== Sklici in opombe ==