Litje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Pravopisne napake. Ne vseh sicer, ostalo je še nekaj livarskih žargonskih besed - npr. porezilno orodje. |
||
Vrstica 5:
V osnovi poteka litje tako, da kovino [[taljenje|stalimo]] in jo vlijemo v livno votlino forme. V formi, ki ima obliko končnega izdelka se nato kovina stali in obdrži njeno obliko. Pri litju se lahko pojavi veliko napak. Ena najpogostejših so [[lunker]]ji. To je prazen prostor v [[ulitek|ulitku]], ki lahko nastane zaradi več vzrokov. Lahko je [[ohlajanje]] prehitro ali neenakomerno, [[temperatura]] litine ni prava in drugo. Druga pogosta napaka je [[plin]]ska poroznost, ki nastane, ko se med [[strjevanje]]m zaradi večje [[topnost]]i plinov v [[talina|talini]] kot v [[trdnina|trdnem]], začnejo plini izločati iz taline in tako nastanejo [[mehurček|mehurčki]].
Poznamo več postopkov litja. Osnova delitev je delitev po tem kolikokrat lahko uporabimo formo, torej na litje v enkratne in trajne forme. Pri litju v enkratne forme uporabimo model, ki ga postavimo v dvodelno ravnino, ki je običajno sestavljena iz livarskega peska. Livarski pesek na [[kremen|kremenčevi]] osnovi z dodatkom [[glina|gline]] za dovolj veliko [[trdnost]] se sprime in prevzame obliko modela. Iz posušene peščene forme nato odstranimo model in formo napolnimo preko livnega kanala s talino. Forma mora imeti še oddušnik preko katerega uhaja [[zrak]]. Po strditvi se peščena forma razbije in dobimo odlitek, ki ga je potrebno še ustrezno obdelati. Pri litju v trajne forme, ki je namenjeno serijskemu litju, poznamo več podvrst. Tako je lahko litje tlačno, [[centrifuga]]lno ali kontinuirno. Pri tlačnem litju imamo kokilo, ki je trajna forma narejena iz [[orodno jeklo|orodnega jekla]] in ima poleg gravure z obliko ulitka še livni kanal in oddušnik. [[Kokila]] je dvodelna, da lahko po ohladitvi izvzamemo odlitek. Centrifugalno litje se uporablja za pridobivanje votlih simetričnih odlitkov. Pri tem se forma med vlivanjem vrti, kar nam da ulitke s točnimi merami. Pri
==Proces izdelave ulitkov==
{{slog}}
Surovine katere uporabljamo v procesu izdelave ulitkov morajo biti ustrezno skladiščene. Najpogostejše surovine so Aluminij, Magnezij, Nikelj,... Začetna faza prcesa je, ko vilčarist pripelje material iz skladišča do peči ter material strese v peč, da jo rastali. Temperatura v peči se giblje med 680 °C do 750 °C (aluminij). Od staljenega materiala vzamemo vzorček ter v laboratoriju preverimo če struktura ustreza naši specifikaciji. Po analizi se ugotovi, če je z materialom vse v redu in če je nadaljujemo s postopki, v nasprotnem primeru pa se dodajajo elementi tako, da ustrezajo našim specifikaciji in nato se še naknadno preveri. Staljeni material se po končanih analizah vlije v dozirno peč. Iz dozirne peči se vzame določena količina staljenega materiala za izdelavo ulitka, kateri se vlije v pušo. Po puši drsi bat, kateri vbrizga talino v orodje. Orodje naredi obliko komada. Staljeni material, ki je v orodju še ni v trdem stanju zato počakamo, da talina preide v trdo stanje. Ko je talina v trdem stanju se orodje odpre, da lahko robot odvzame komad, katerega nese v porezilno orodje (štanco). Porezilno orodje poreže odvečne materiale (dolivek,
== Glej tudi ==
|