Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 123 zlogov, pred 1 letom
m
m/dp/slog
{{PosebniZnakiOpomba}}
{{Grškagrška abeceda}}
 
G'''rškiGrški alfabet''' (po prvih dveh črkah ''alfa'', ''beta'') je [[abeceda|nabor črk]], ki ga uporablja [[grška pisava]]. Grki so jo verjetno prevzeli od [[Feničani|Feničanov]] že v 8. stoletju pr.n.št.,<ref>{{navedi knjigo |last=Cook |first=B.F. |year=1987 |title=Greek inscriptions |publisher=University of California Press/British Museum}}</ref> pisava pa je vplivala tudi na razvoj [[latinica|latinice]] in [[cirilica|cirilice]].<ref>{{navedi knjigo |last=Coulmas |first=Florian |title=The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems |year=1996 |publisher=Blackwell Publishers Ltd. |location=Oxford |isbn=0-631-21481-X}}</ref>
 
Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v [[znanost]]i na splošno in še posebno v [[matematika|matematiki]].
 
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center"
! rowspan="2" style="background:#ccf;" |Črkačrka
! colspan="4" style="background:#ccf;" |Imeime
! colspan="2" style="background:#ccf;" |Izgovarjavaizgovarjava
! rowspan="2" style="background:#ccf;" |[[feničanska abeceda|feničanska]] ustreznica
! colspan="2" style="background:#ccf;" |[[prečrkovanje grških črk v latinico|prečrkovanje]]<sup>1</sup>
|-
! style="background:#ccffff;" |Starastara grščina
! style="background:#ccffff;" |Srednjeveškasrednjeveška<br />grščina<br />(politonalna)
! style="background:#ccffff;" |Novanova<br />grščina
! style="background:#ccffff;" |Slovenščinaslovenščina
! style="background:#ccffff;" |Klasičnaklasična<br />stara<br />grščina
! style="background:#ccffff;" |Novanova<br />grščina
! style="background:#ccffff;" |Starastara<br />grščina
! style="background:#ccffff;" |Novanova<br />grščina
|-
|style="font-size:144%;"|Α α
|colspan="2" |{{politonalno|ἄλφα}}
|άλφα
|[[Alfa (črka)|alfa]]
|{{IPA|[a] [aː]}}
|{{IPA|[a]}}
|colspan="2" |{{politonalno|βῆτα}}
|βήτα
|[[beta (črka)|beta]]
|{{IPA|[b]}}
|{{IPA|[v]}}
|colspan="2" |{{politonalno|γάμμα}}
|γάμμα<br />γάμα
|[[gama (črka)|gama]]
|{{IPA|[g]}}
|{{IPA|[{{Unicode|ɣ}}~{{Unicode|ʝ}}]
|colspan="2" |{{politonalno|δέλτα}}
|δέλτα
|[[delta (črka)|delta]]
|{{IPA|[d]}}
|{{IPA|[ð]}}
|{{politonalno|ἒ ψιλόν}}
|έψιλον
|[[epsilon (črka)|epsilon]]
|colspan="2" |{{IPA|[e]}}
|[[Slika:phoenician_he.png|20px|He]] [[he (črka)|he]]
|colspan="2" |{{politonalno|ζῆτα}}
|ζήτα
|[[dzetazeta (črka)|dzetazeta]]
|{{IPA|[zd]}}<br />([[dzeta (črka)#Izgovarjava|ali {{IPA|[dz]}}?]])<br />pozneje {{IPA|[zː]}}
|{{IPA|[z]}}
|colspan="2" |{{politonalno|θῆτα}}
|θήτα
|[[theta (črka)|theta]]
|{{IPA|[tʰ]}}
|{{IPA|[θ]}}
|{{politonalno|λάμβδα}}
|λάμδα<br />λάμβδα
|[[lambda (črka)|lambda]]
|colspan="2" |{{IPA|[l]}}
|[[Slika:phoenician_lamedh.png|20px|lamed]] [[lamed]]
|{{politonalno|ξῖ}}
|ξι
|[[ksi (črka)|ksi]]
|colspan="2" |{{IPA|[ks]}}
|[[Slika:phoenician_samekh.png|20px|Sameh]] [[sameh]]
|colspan="2" |{{politonalno|ῥῶ}}
|ρω
|[[ro (črka)|ro]]
|{{IPA|[r]}}, {{IPA|[r̥]}}
|{{IPA|[r]}}
|colspan="2" |{{politonalno|σῖγμα}}
|σίγμα
|[[sigma (črka)|sigma]]
|colspan="2" |{{IPA|[s]}}
|[[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[šin (črka)|šin]]
|colspan="2" |{{politonalno|ταῦ}}
|ταυ
|[[tau]]{{brezpreloma|(tudi, tav)}}
|colspan="2" |{{IPA|[t]}}
|[[Slika:phoenician_taw.png|20px|Tav]] [[tav (črka)|tav]]
|{{politonalno|φῖ}}
|φι
|[[fi (črka)|fi]]
|{{IPA|[pʰ]}}
|{{IPA|[f]}}
|{{politonalno|χῖ}}
|χι
|[[hi (črka)|hi]]
|{{IPA|[kʰ]}}
|{{IPA|[x~ç]}}
|{{politonalno|ψῖ}}
|ψι
|[[psi (črka)|psi]]
|colspan="2" |{{IPA|[ps]}}
|colspan="2" |ps
=== Številne črke ===
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center"
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Črkačrka
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|[[feničanska abeceda|feničanska]] ustreznica
!colspan="3" style="background:#ccf;"|Imeime
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|[[prečrkovanje]]
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Izgovarjavaizgovarjava
|-
!style="background:#ccffff;"|slovenščina
 
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center"
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Črkačrka
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|[[feničanska abeceda|feničanska]] ustreznica
!colspan="3" style="background:#ccf;"|Imeime
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|[[prečrkovanje]]
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Izgovarjavaizgovarjava
|-
!style="background:#ccffff;"|slovenščina
 
=== V matematiki in znanosti ===
{{Mainglavni|Grškegrške črke, ki se uporabljajo v matematiki, znanosti in strojegradnji}}
 
Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v [[matematika|matematiki]], [[fizika|fiziki]] in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za [[Limita (matematika)|poljubno majhno pozitivno število]], malo pisani pi (π) za [[Pi|odnos med obsegom kroga in njegovim premerom]], veliko pisana (Σ) je znak za [[seštevanje]], malo pisana sigma (σ) se uporablja za [[standardna deviacija|standardno deviacijo]].
 
=== Astronomija ===
{{mainglavni|Bayerjevo označevanjepoimenovanje}}
Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih [[ozvezdje|ozvezdjih]] se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Nađ primer najsvetlejša zvezda v ozvezdju [[Kentaver]] je znana kot [[Alfa Kentavri]]. Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.
 
Za označevanje svetlejših [[zvezda|zvezd]] v oseminosemdesetih [[ozvezdje|ozvezdjih]] se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Nađ primer najsvetlejšaNajsvetlejša zvezda v ozvezdju [[Kentaver (ozvezdje)|Kentaver]] je na primerv znana kot [[Alfa KentavriKentavra]] (α Cen). Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.
== Sklici in opombe ==
 
{{opombe}}
== Sklici in opombe ==
 
{{sklici|1}}
 
== Zunanje povezave ==
 
{{Zbirka|Greek alphabet|grška abeceda}}
* http://www-mat.pfmb.uni-mb.si/dodatna_gradiva/zgodovina_matematike/gradivo/grske_crke.pdf
* http://web.archive.org/20050517134635/www.geocities.com/sfrenk2003/latex_04.html
* http://gimvic.org/projekti/timko/2003/2b/stevila/rupar/tabela.htm
 
* [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0370.pdf U0370.pdf]
* [http://www.opoudjis.net/unicode/nonattic.html#digamma Vau/Digama]
* [http://www.opoudjis.net/unicode/nonattic.html#sho Šo]
 
[[Kategorija:Grška abeceda|* ]]