Sekmet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Sklici: +{{staroegipčanska mitologija}} |
pravopis |
||
Vrstica 3:
| Funkcija = Boginja ognja, vojne, plodnosti in zdravilstva
| Slika = Sekhmet.svg
| Opis = Boginja Sekmet z glavo levinje, sončnim diskom
| Ime v hieroglifih = <hiero>S42-Aa1:t-B1</hiero>
| Kultno središče = [[Memfis, Egipt|Memfis]], Leontopolis
| Partnerstvo= [[Ptah]]
| Starši= Hut-Heru in Ra ali
| Sorodniki= [[Bastet]], [[Maat]], [[Konsu]], [[Šu]] in [[Tefnut]]
| Otroci= [[Nefertem]]
Vrstica 17:
}}
'''Sekmet''' ali '''Sakmis''',<ref>''Sekhmet''.
Njen kult je začel prevladovati, ko je prvi faraon dvanajste dinastije [[Amenemhet I.]] (vladal 1991-1962 pr. n. št.) preselil prestolnico Egipta v Ititavi, kamor se je hkrati preselilo tudi središče njenega kulta. Religija, vladarjeva rodbina in njena oblast so se v približno treh tisočletjih obstoja Starega Egipta stalno prepletali.
Sekmet je bila tudi sončno božanstvo. Pogosto so jo omenjali kot hčerko sončnega boga [[Ra]]ja in jo povezovali z boginjama [[Hator]] in [[Bastet]]. Nosila je sončni disk in ''[[ureus]]'', ki jo je povezoval z boginjo [[Vadžet]] in kraljevo družino.
==Zgodovina==
Vrstica 33:
[[Slika:GD-EG-KomOmbo016.JPG|thumb|left|200px|Boginja Sekmet s sončnim diskom in kobrino krono na reliefu v templju Kom Ombo]]
Da bi pomirili srd boginje Sekmet, so na koncu vsake bitke priredili festival, s katerim se je uničevanje končalo. Med vsakoletnimi festivali je na začetku leta potekal festival zastrupitve, na katerem so ljudje plesali, igrali divjo glasbo in se obredno prekomerno opijali z vinom, s čimer so posnemali ekstremno pijanost, ki je ustavila jezo boginje. Obred je morda simboliziral preprečevanje prekomernega poplavljanja Nila na začetku vsakega leta. Ko je
Udeležba na festivalih je bila velika. Zgodovinski zapisi kažejo, da se jih je poleg svečenic udeležilo tudi več deset tisoč prebivalcev. Dokaze so odkrili v templju goginje [[Mut]], ki je po vzponu Teb prevzela
V mitu o koncu Rajeve vladavine na zemlji je Ra poslal na zemljo Sekmet, da uniči smrtnike, ki so se zarotili proti njemu. V mitu se Sekmetina želja po krvi na koncu bitke ni ustavila, ampak se je nadaljevala in pripeljala do uničenja skoraj vsega človeštva. Ra je zato na zemljo zlil pivo, obarvano z rdečo okro ali hematitom, da je bilo podobno krvi. Boginja je kri pomotoma zamenjala s pivom in se tako opila, da se je odrekla pokolu in se vrnila k Raju.<ref>Lichtheim, Miriam (2006) [1976]. ''Ancient Egyptian Literature, Volume Two: The New Kingdom''. University of California Press, str. 197–199.</ref> Isti mit je zapisan tudi v preroških besedilih ''Koledarja srečnih in nesrečnih dni'' na [[papirus]]u Kairo 86637. V koledarju je delovanje Sekmet, Hora in Vadjet
Kasneje so Sekmet šteli za mater boga vojne [[Maahes]]a, ki se je pojavil v obdobju Novega kraljestva. Bog je imel človeško telo in levjo glavo.
==Sklici==
|